Jesen prinese nižje temperature in spremenljive vremenske razmere, zato se športne dejavnosti večine ljudi preselijo v zaprte prostore – fitnese in dvorane. Zadnja leta so v modi tudi obiski vodenih vadb, najbolj vroči sta funkcionalna vadba in tako imenovani cross fit. Nekateri se odločijo za miganje v manjših skupinah, številni si privoščijo osebnega trenerja. Vse našteto ima pluse in minuse, o čemer smo govorili z osebnim trenerjem Gašperjem Simčičem.
Zatakne se pri hrani
Ker smo vse bolj sedeča družba hitre prehrane, ki je energetsko premočna, se pojavlja vedno večja potreba po vodenem treningu. Žal, kot iz lastnih izkušenj pove Simčič, večinoma zaradi estetskih razlogov, veliko pa so trenerji v pomoč tudi v času rehabilitacij po poškodbah. Zadnje čase stranke osebne trenerje najemajo tudi zaradi zdravja, a večinoma šele, ko zbolijo ali se poškodujejo – takrat niti ni veliko pogajanj glede cene. Ko ljudje prihajajo zaradi estetskih razlogov, je drugače, predvsem jih zanima, v kolikšnem času bodo dosegli vidne rezultate. Če želi stranka z vadbo shujšati in/ali si preoblikovati telo, neizbežno sledi tudi sprememba načina življenja. Seveda ne čez noč, pa vendar. Brez tega trajnega rezultata ne bo. »Za dober končni rezultat so potrebni pravilna prehrana, pravilen trening in dovolj spanja. Trenirati je treba okoli uro na dan, toliko traja povprečen trening – in toliko časa si lahko vzame vsak, a to je šele začetek. Treba si je pripraviti še od pet do šest obrokov, hrano nakupiti, pripraviti in pojesti – oziroma načrtovati, kje in kdaj bomo jedli, a tu se večini ljudi zalomi,« razloži Gašper. Trener je lahko motivator, namesto stranke razmišlja o pravilni vadbi za določen cilj, ki ga želi doseči, a je z njim le na treningu. Od vsakega posameznika je odvisno, ali si želi resnično doseči cilj, in da je zaradi tega pripravljen narediti spremembe.
Povprečno 30 bruto
Vse več je tudi vadb v manjših skupinah (od tri do šest ljudi), kjer je sicer malo manj osebnega stika, a je več skupinske motivacije, in, kar je za številne odločilno, to omogoča nižjo ceno. Minus je lahko le ta, da se je treba časovno prilagoditi skupini, zato je pametno presoditi, ali nam več pomeni nižja cena ali urnik vadbe.
»Cene v Sloveniji so zelo različne. V Ljubljani so podobne, seveda z manjšimi odstopanji. Večina centrov ima dogovor s trenerji, da s strankami delajo v njihovih prostorih, cene pa določijo trenerji sami. Seveda je drugače, če ure kupujete sproti ali v paketu; pri slednjem je možen dodatni popust. Vse je odvisno od trenerja – kakšna je njegova izhodiščna cena in kakšne rezultate ima pri svojem delu. Povprečna cena ure treninga z osebnim trenerjem je 30 evrov bruto, seveda so tudi takšni, ki računajo 60 ali 70, lahko pa tudi 15 evrov,« ni ovinkaril Simčič.
Kdo je lahko trener?
Natančno število osebnih ali fitnes trenerjev, kot je njihov uradni naziv, registriranih v Sloveniji, ni znano. Del jih je diplomantov fakultete za šport, del pa jih je opravilo izobraževanje po nacionalni poklicni kvalifikaciji. Vsi imajo licence, ki potrjujejo, da so strokovno usposobljeni za svoje delo. Žal je v studiih in fitnesih tudi precej nekvalificiranih in nelicenciranih trenerjev brez ustreznega znanja. »Če nisi vešč pedagoškega dela in motivacijskega prenašanja na druge, je to povsem drugače, veliko večja je možnost poškodb, zato upam, da bodo inšpekcijske službe začele resen boj proti vsem trenerjem brez ustreznih licenc,« je odločen Simčič.
