V mrzlih mesecih je namreč izpostavljena nizkim zunanjim temperaturam in zmanjšani vlažnosti v ozračju, morda tudi neprijetnemu vetru, v zaprtih prostorih pa ji niti najmanj ne ustreza topel in suh zrak zaradi pogosto pretiranega ogrevanja.
»Tako je naša koža izpostavljena velikim razlikam v temperaturi: zaradi nizke zunanje se žilice skrčijo, na toplem pa se razširijo in pojavi se rdečica, ki pogosto ostane dlje. Najobčutljivejša je suha in tanka koža, saj izloča premalo loja, ki bi jo ščitil pred neugodnimi razmerami. Tako se izsuši, na površini je hrapava in izgubi sijaj, pogosto tudi srbi in zateguje. Mnoge kožne bolezni, denimo luskavica in atopijski dermatitis, se v zimskih mesecih poslabšajo,« pojasnjuje Jadranka Korsika Mrak, dr. med., spec. dermatovenerologinja.
Nega se začne pri umivanju
V jesensko-zimskem obdobju verjetno vsakdo z različnimi ukrepi in morda preizkušenimi recepti nameni več pozornosti svojemu zdravju in odpornosti, da bi sezono virusnih obolenj preživel kar se da mirno, a na neugodne razmere moramo ustrezno pripraviti tudi kožo, še
Tudi pozimi velja splošno pravilo, da na dan popijemo vsaj dva litra vode. Pozimi občutimo manj žeje kakor poleti, a telo tudi pri nizkih temperaturah nenehno izgublja vodo zaradi hladnega in suhega zraka. Koži priskrbimo vlago tudi z obilico sadja in zelenjave, še posebno bo hvaležna za prehrano, bogato z maščobnimi kislinami omega 3, antioksidanti in vitamini, dobro ji dene tudi zeleni čaj. Ne pozabimo na lepotni spanec, saj sta utrujenost in stres med največjimi sovražniki našega največjega organa, z dovolj počitka pa lahko uspešno zaviramo tudi proces staranja.
svetuje dermatovenerologinja, poleg toplih oblačil je pomembna predvsem pravilna nega. »Nega se začne pri umivanju. Voda naj bo vedno mlačna, saj vroča kožo izsuši. Uporabljajmo mila v kosu. Na še deloma vlažno kožo nanesemo vlažilno negovalno kremo in tako zadržimo vlago v koži ter ji dodamo maščobo. Obraz očistimo z mlekom, losjonom, ki vsebujejo alkohol, se raje izognimo, ker preveč dražijo in sušijo kožo. Pozimi naj bo krema za obraz in roke hranljivejša.« Tudi ustnice, ki same ne tvorijo maščob, se v zimskih mesecih izsušijo in razpokajo, zato tudi nege teh ne smemo zanemariti, na to pa morajo biti še posebno pozorni najstniki, ki uživajo preparat A-vitamina za akne, opozarja dr. Korsika Mrakova: »Ta namreč močno zmanjša izločanje loja iz lojnic in ustnice postanejo suhe!«
Nevarni so tudi UV-žarki
Redno pregledujmo in negujmo tudi kožo najmlajših, ki so kdaj tako zatopljeni v igro, da kar pozabijo na mraz, ustnice pa si pogosto oblizujejo, zato se pojavita rdečina in luščenje, še opozarja dermatovenerologinja: »Pri sebi naj imajo vedno mazilo, ki preprečuje vnetje okoli ustnic.« Seveda pa pozimi na našo kožo ne prežijo le nizke temperature in mrzel veter, še vedno se moramo zavedati nevarnosti škodljivih UV-žarkov in se pred njimi ustrezno zaščititi, še posebno v gorah in na snegu, kjer je stopnja UV-sevanja najvišja.
Nevarne ozebline
Pri skrajnem izpostavljanju nizkim temperaturam lahko nastanejo ozebline, ko sta prizadeta tako koža kot tkivo pod njo. Kakor pri opeklinah tudi pri ozeblinah poznamo več stopenj. Pri prvi koža postane belkasta ali rumena, lahko se pojavi tudi občutek opekline, stanje pa lahko popravimo s postopnim ogrevanjem prizadetega predela. Druga stopnja se izrazi po nepretrgani izpostavljenosti mrazu, zanjo pa so značilne izguba bolečine, rdečica in otekanje, po zdravljenju pa se pojavijo mehurčki, ki se lahko sčasoma olupijo. Pri tretji stopnji koža otrdi in je voskasta. Koža odmre in lahko nastanejo otekline, če prizadetega predela ne zdravimo takoj, so posledice lahko trajne, saj se poškodujejo živčne povezave. Ozebli predeli se razbarvajo, postanejo vijolični in sčasoma črni, prizadeti čez čas izgubi občutek v njih. Možen je tudi razvoj gangrene, v skrajnem primeru celo amputacija uda. Najpogosteje ozebejo najbolj izpostavljeni deli telesa, kot so roke, noge, uhlji, nos in brada. Ozebline lahko nastanejo tudi pri daljšem zadrževanju na ne prenizki temperaturi, denimo okoli 0 stopinj Celzija, pospeši pa jih lahko tudi vlažna in tesna obutev ter vse, kar ovira krvni obtok.
