Bolečino vsak dojema drugače, zato je pomembno, da zdravniku natančno opišemo, kako jo občutimo. Pri lajšanju si lahko pomagamo tudi sami, z naravnimi pripravki, a se pred samozdravljenjem posvetujte z zdravnikom, še posebno če jemljete zdravila.
Ker je bolečina zelo osebno doživetje in jo vsakdo občuti po svoje, si zdravniki pri določanju njene jakosti pomagajo s t. i. VAS-lestvico, s katero lahko opredelijo njeno stopnjo (od 1 do 10). Če znaša vrednost 1, je naša bolečina najmanjša, pri 10 pa najhujša oziroma velikokrat že nevzdržna. Zdravniki jo začnejo zdraviti, če je vrednost višja od 3. Pod to stopnjo naj ukrepanje ne bi bilo potrebno. Je pa nujno, da bolečino zdravimo oziroma proti njej ukrepamo, saj lahko dolgo navzoča nezdravljena bolečina preraste v kronično, ki je precej težje obvladljiva kot akutna. Slednja nastane nenadoma, ima nemalokrat zaščitno funkcijo in praviloma traja krajši čas. Opozori nas, da je v našem telesu nekaj narobe. Pri tej bolečini je tudi nujno, da ukrepamo takoj.
Večje težave lahko nastanejo pri nezdravljeni kronični bolečini, ki traja dlje, velikokrat se nanjo navadimo, zato nanjo nismo več tako pozorni. Če je ne zdravimo, so lahko posledice precej hude in neprijetne, saj preprečujejo družabna srečanja, lahko smo ves čas utrujeni, tudi depresivni, imamo občutek slabosti, slabo spimo itd.
Bolečina in depresija
Pogosta spremljevalca kronične bolečine sta depresija in stres. Zdi se, da dolgotrajna bolečina vpliva na živčni sistem, ki možganom pošilja znake o bolečini, četudi ne obstaja objektivni vzrok zanjo. Zato morajo bolniki zdravniku povedati, ali se ob kronični bolečini pojavijo tudi drugi znaki, kot so spremembe spanja, zmanjšanje teka in občutek tesnobe, ki kažejo na depresijo. Pozorni morajo biti tudi na znake, ki so pokazatelj stresa: bolečine v križu ali vratu, boleče mišice, motnje spanja in utrujenost. Da ne bi nastal začarani krog med kronično bolečino in depresijo ter stresom, ko en dejavnik povzroča drugega in obratno, mora vsak, ki trpi zaradi kronične bolečine, upoštevati nekaj pravil. Zmanjšati je treba možnosti za njen nastanek, prepoznati sprožilce stresa, ki lahko še poslabšajo kronično bolečino, odkrito spregovoriti o depresiji in poiskati strokovnjake za zdravljenje tako bolečine kot depresije. Tako pravi ameriški klinični psiholog dr. William Deardorff z ameriške medicinske univerze v Los Angelesu, ki se ukvarja z raziskovanjem in zdravljenjem kronične bolečine. Pomembno je, da tisto, ki jo spremlja depresija, zdravimo interdisciplinarno, pravi. »V zdravljenje morata biti vključena zdravnik, ki zdravi bolečino, in psiholog. Pomembno je, da zdravniki spoznajo, da so lahko fizične spremembe bolečine povezane s spremembami duševnega stanja bolnika. Nekatere običajne terapije za zdravljenje bolečine, ki vključujejo opioide, namreč lahko depresijo le še poslabšajo. To pa posledično okrepi občutek bolečine. Če zdravniki spremljajo in upoštevajo tako fizično kot duševno stanje bolnika, bodo zagotovo našli najučinkovitejšo terapijo, ki bo najboljša za bolnika.«
Ingver naj bi pomagal pri bolečini v mišicah, koristi tudi pri slabosti in prebavnih težavah ter bolečinah v grlu. Foto: shutterstock |
Breme za posameznika in družbo Da je kronična bolečina ogromno breme za posameznike, družine in navsezadnje družbo, je pokazala tudi raziskava PainSTORY, ki je bila leta 2012 objavljena v časopisu The Scandinavian Journal of Pain. Znanstveniki so eno leto spremljali 294 odraslih bolnikov iz trinajstih evropskih držav s kronično bolečino, ki ni bila posledica raka, in ugotovili, da bolečina zelo vpliva na vsakodnevno življenje teh bolnikov. Udeleženci raziskave so po enem letu povedali, da ima bolečina ogromen vpliv na njihovo življenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Kar 68 odstotkov jih je dejalo, da je bolečina prizadela njihovo sposobnost za delo, 46 odstotkov jih je poročalo, da je bolečina prizadela njihove odnose z družino, 58 odstotkov je zaradi nje slabo ali sploh ni spalo, kar 41 odstotkov pa je povedalo, da je zaradi bolečine prizadeto njihovo spolno življenje. »Raziskava PainSTORY prikazuje težko individualno in socialno breme, ki ga ima nenadzorovana kronična bolečina. Na žalost so bolniki začeli verjeti, da je kronična bolečina neizogibna in neozdravljiva,« je takrat o izsledkih dejal Tony O’Brien, specialist za paliativno medicino iz britanske univerzitetne bolnišnice v Corku, in dodal, da morajo imeti vsi bolniki s trdovratno bolečino, ki ne izgine niti po standardnih preprečitvenih ukrepih, dostop do celovite interdisciplinarne specialistične službe za obravnavo bolečine. |
Pomagajmo si sami
Če nas pesti bolečina, zlasti če traja dlje, moramo obiskati osebnega zdravnika, ki bo skupaj z nami poiskal vzrok zanjo in ustrezno ukrepal. Pri lajšanju bolečine pa si kdaj lahko pomagamo tudi sami, z naravnimi pripravki, vendar je pred začetkom samozdravljenja nujen posvet z zdravnikom. Le tako naravni pripravki ne bodo izničili delovanja zdravil, če jih slučajno jemljete. Tako naj bi ingver pomagal pri bolečini v mišicah, koristi pa tudi pri slabosti in prebavnih težavah; če boli v grlu, ga dodajmo v čaj, še bolje pa je, da si pripravimo kar ingverjevega. Nageljnove žbice oziroma klinčki in česen so odlični pri preprečevanju zobobola. Česen pomaga, če nas boli uho, o tem so prepričani znanstveniki z medicinske univerze New Mexico, ki pravijo, da sestavine v česnu učinkovito uničujejo bakterije, ki povzročajo bolečino v ušesu. Pri lajšanju različnih vrst bolečine naj bi bile učinkovite tudi češnje, trdijo znanstveniki z ameriške univerze v Michiganu, ki pravijo, da antociani, ki češnjam dajo rdečo barvo, preprečujejo vnetne procese in tako preprečujejo ter zdravijo različne vrste bolečine.
Ob pogostih napadih migrene znanstveniki mednarodnega združenja za zdravljenje glavobolov priporočajo, da po tem, ko ste vzeli zdravilo proti migreni, popijete še skodelico močne črne kave. Ta naj bi za 40 odstotkov povečala učinkovanje zdravila proti migreni. Sol blaži bolečino v stopalih in bolečine zaradi vraščanja nohtov. Če vas pogosto boli hrbet, naj bi pomagalo grozdje. Skodelica grozdja na dan bo dovolj, da boste izboljšali pretok krvi po ozkih žilah do poškodovanega dela hrbta. Borovnice so učinkovite pri preprečevanju urinarnih okužb: skodelica borovnic na dan naj bi za 60 odstotkov zmanjšala tveganje okužb, trdi dr. Amy B. Howell z ameriške univerze Rutgers. Med je vsestransko zdrav, učinkovit je pri zdravljenju ranic v ustih, ki so posledica prehlada ali gripe in običajno bolijo. Dokler ne izginejo, jih štirikrat na dan premažite z medom, in tudi bolečina bo izginila.
Omeniti moramo tudi kurkumo. Nekatere novejše raziskave kažejo, da je ta indijska začimba trikrat učinkovitejša pri blaženju bolečine kot aspirin. Pri ljudeh, ki trpijo zaradi artritisa, kar za polovico zmanjša kronično bolečino. Ker deluje protivnetno, protivirusno, protibakterijsko, protiglivično in tudi protirakavo, znanstveniki priporočajo, da vsak dan četrtino kavne žličke kurkume dodate kateri koli jedi iz riža, mesa ali zelenjave.