Več kot 2,1 milijarde zemljanov, skoraj 30 odstotkov populacije, je pretežkih ali predebelih, število pa naj bi še naraščalo: do leta 2030 naj bi bila predebela polovica zemljanov! Debelost je kriva za pet odstotkov vseh smrti na svetu. Danes živimo v debelilnem okolju, v katerem je velika ponudba take hrane, s katero hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, teh pa, zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga, ne porabljamo.
Več sadja in zelenjave
Ker je debelost težko zdraviti, jo je modro preprečevati, začeti pa je treba že v otroštvu. Število otrok s čezmerno telesno težo v razvitem svetu narašča. Slabe prehranske navade otrok, ki odstopajo od zdravega prehranjevanja, postajajo globalni problem razvitega sveta. Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih slovenskih raziskovalcev kažejo na slabe prehranske navade tudi pri slovenskih otrocih. Ti ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave, zato pa redno uživajo sladkarije in sladkane pijače. Poleg tega se prehranjujejo neredno, opuščajo zajtrk in zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega. Otroci, ki so debeli, bodo verjetno debeli tudi kot odrasli, debelost, ki ima tudi psihološke in socialne negativne učinke, škodljivo vpliva na zdravje, pomeni veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj. Vse več je otrok z metabolnimi motnjami, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih.
Naglo naraščanje debelosti je povezano tudi z nezadostno telesno dejavnostjo. Za večje zavedanje, kako pomembno je preprečevanje debelosti in kako pomembno je biti telesno aktiven, zaznamujemo mednarodni dan gibanja in evropski dan debelosti, slednjega 10. maja, prvega pa 22. maja. Oba dneva sta tesno povezana, saj redna telesna dejavnost poleg zdravega načina prehranjevanja preprečuje debelost.
Vsaj 150 minut
Koliko ste bili ta teden telesno dejavni? Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča 150 minut vsaj zmerne telesne dejavnosti ali 75 minut visokointenzivne vadbe na teden. To naj bi dosegli z zmerno aktivnostjo po 30 minut vsaj 5 dni v tednu ali pa visokointenzivno telesno vadbo po 25 minut vsaj 3 dni v tednu oziroma s kombinacijo obeh. Otrokom in mladostnikom (od 5 do 17 let) se priporoča vsaj 60 minut zmerne do visokointenzivne telesne dejavnosti vsak dan. Vsaj dvakrat na teden se vsem starostnim skupinam priporoča tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in slabše gibljivim se dodatno priporoča izvajanje vaj za ravnotežje in preprečevanje padcev vsaj tri dni v tednu. In ne pozabite: kdor ne more dosegati priporočil, naj bo telesno dejaven v skladu s svojimi zmožnostmi in zdravstvenim stanjem; če dolgo niste bili aktivni, se posvetujte z osebnim zdravnikom, preden se začnete ukvarjati z (intenzivno) vadbo, to zlasti velja za moške, starejše od 40 let, in ženske, starejše od 50 let. Če dolgo niste bili telesno dejavni, začnite počasi in postopoma napredujte ter izbirajte tiste aktivnosti in športe, v katerih najbolj uživate.
Stopnja celotne telesne dejavnosti pri odraslih Slovencih v povprečju sicer narašča, pravijo na NIJZ, a opažajo izrazito neenakost med skupinami z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Delež odraslih, ki dosegajo priporočila za telesno dejavnost SZO, se je povečal tako pri moških kot ženskah na približno 60 odstotkov, delež tistih, ki dosegajo priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti, pa je mnogo nižji, približno 20 odstotkov.
Vstanite za zdravje
Raziskave zadnjih let kažejo, da je neprekinjen čas daljšega sedenja povezan z razvojem različnih motenj, povezanih z zdravjem, in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni. Vpliva lahko na splošno umrljivost in tudi umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Daljše in neprekinjeno sedenje negativno vpliva tudi na zdravje tistih posameznikov, ki sicer dosegajo priporočila za telesno dejavnost SZO.
Strokovnjaki priporočajo, da zmanjšamo čas, ki ga presedimo, in ga čimvečkrat prekinemo, vsako uro ali dve za najmanj minuto: vstanite, naredite nekaj korakov, tudi počepov, če vam (delovno) okolje to dopušča. Telefonirajte stoje, tako lahko opravite tudi krajše sestanke, namesto z dvigalom se odpravite po stopnicah, v službo, trgovino, po opravkih se odpravite peš. Skratka, izkoristite vsako priložnost za gibanje: vrtnarite, pojdite na sprehod, kolesarite, plešite, igrajte se z otroki ali vnuki...
| Bodite aktivni Če je le mogoče, se vsak dan gibajte. Ni treba vsak dan preteči več kilometrov ali dvigati uteži, veliko boste naredili že, če boste (hitro) hodili v službo in nazaj, kolesarili, šli z otroki ali vnuki na sprehod, z njimi igrali nogomet, košarko, badminton... Aktivni življenjski slog pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja, zmanjšati tveganje za možgansko kap, obvladovati krvni tlak, izboljšati sladkorno bolezen, obvladovati čezmerno telesno maso in debelost, preprečevati osteoporozo, povečati telesno pripravljenost, vzdrževati mišično moč in gibljivost sklepov, tudi zmanjšati stres in depresijo, vse to pa pomembno vpliva na kakovost življenja. Za sprehod ali tek potrebujete le superge in trenirko. Oblačila in obutev naj ustrezajo vrsti telesne dejavnosti in vremenu. Pred začetkom glavnega dela vadbe se je treba ogreti in po njej ohladiti. Z vadbo počakajte vsaj uro in pol po večjem obroku. Telesna aktivnost se odsvetuje, kadar ste bolni, ko imate povišano telesno temperaturo. Vadbo prekinite, če čutite bolečine v sklepih, prsnem košu, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke ali če se pojavijo težave, kot so vrtoglavica, slabost, motnje srčnega ritma in težko dihanje. V zvezi s tem se obvezno posvetujte z zdravnikom ali vaditeljem. |
