Prvi avgustovski teden je posvečen dojenju, v več kot 150 državah ga zaznamujejo, tudi pri nas. Ne gre samo za spodbujanje dojenja, torej hranjenja otroka, ampak za vse, kar je povezano z njim. Tudi ali predvsem duševno stanje matere.
Letos se je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) osredotočila na depresijo kot zelo pomembno javnozdravstveno temo z geslom Spregovorimo o depresiji. To je pogosta duševna motnja, ki ne izbira, vsak lahko trpi zaradi nje, tudi matere in njihovi otroci. Ženska je zaradi prekinjenega spanca lahko izčrpana, vse se vrti le okoli dojenčka, skrbi za njegove potrebe, ponoči in čez dan, če je obenem depresivna, pa je skrb zanj še večji izziv.
Otožnost in depresija
Po rojstvu otroka od 40 do 80 odstotkov mater doživi poporodno otožnost: to so blažje spremembe razpoloženja, ki so prehodne in ne potrebujejo zdravljenja. Poporodno depresijo izkusi od 13 do 19 odstotkov žensk: zanjo sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih posameznica navadno uživa, za vsakodnevna opravila le težko poskrbi. Med znaki so občutek matere, da ne zmore vsega, jokanje brez pravega razloga, nezmožnost povezovanja z dojenčkom, dvom, da je zmožna poskrbeti zase in za otroka...
Obporodno depresijo najbolje ozdravimo s strokovno pomočjo, poudarjajo na NIJZ, kjer so pripravili gradivo in informacije o obporodnem duševnem zdravju. Pomagajo tako pogovorne terapije kot zdravila, med njimi so tudi taka, ki jih lahko varno jemljejo tako nosečnice kot doječe matere. »Če obporodne depresije ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let. To lahko slabo vpliva na naše zdravje in na otrokov razvoj,« poudarjajo na NIJZ.
Varovalno dojenje
Tveganje za depresijo je pri doječih materah nižje kot pri tistih, ki svoje dojenčke hranijo z mlečnimi pripravki, ugotavljajo strokovnjaki. Med dejavniki, ki lahko prispevajo k znižanju tveganja poporodne depresije, so hormoni, povezani z nastajanjem mleka, in boljše spanje doječih mater v primerjavi s tistimi, ki svoje otroke hranijo z mlečnimi pripravki. Med dojenjem se namreč izloča hormon oksitocin, ki deluje pomirjujoče in matere deloma ščiti pred stresom. Enako deluje tudi hormon prolaktin, ki je ključen za nastajanje mleka. Neka študija je pokazala, da bi bila lahko znižana raven prolaktina pri materi napovednik depresije. Oba, oksitocin in prolaktin, nižata vnetni odziv telesa, povezan z depresijo.
Poporodna depresija Po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni in/ali tesnobni, v Sloveniji jih vsako leto zaradi hujše depresivnosti in/ali tesnobe po porodu trpi od 2000 do 4000. Pojavita se od štiri do šest tednov po porodu, lahko tudi pozneje. Trajata lahko od treh do šest mesecev, včasih veliko dlje. Natančni vzroki niso znani, najverjetneje gre za medsebojno učinkovanje različnih dejavnikov, kot so hormonske spremembe, osebnostne značilnosti, naučeni odzivi na stresne okoliščine, kemično neravnovesje v telesu, nove, včasih nepredvidljive zahteve materinstva in družinske ter družbene razmere, v katerih ženska postane mati. |
Poleg tega se z dojenjem mati tudi bolje poveže z otrokom, zanj so pogosti stiki z materjo zelo koristni, to pa se kaže na njegovem duševnem zdravju vse življenje. Študije kažejo, da so koristi dojenja odvisne od njegovega trajanja: dlje ko je otrok dojen, večji je pozitivni učinek. Pozitivni učinek izhaja iz občutka varnosti, ki ga otrok razvije v dobrem stiku z materjo. Če se odziva na njegove potrebe in ga pristavi vsakokrat, ko je lačen/žejen, to krepi vezi med njima, prav to pa pomaga otroku pri pripravi na strese v poznejšem življenju.
Pomoč in podpora
Čeprav so poporodne stiske do neke meje normalen pojav, je treba poiskati pomoč, če trajajo predolgo. Če ima mama težave pri dojenju, jo dojenje bremeni ali nima dovolj spretnosti, da bi težave rešila, je to lahko vir stresa in skrbi. To lahko povzroča dodatno utrujenost, nezadovoljstvo, izgubo zaupanja v lastne sposobnosti in podobno, kar ne vpliva dobro na njeno duševno zdravje.
Zato je dobro, da ima ob sebi koga, na katerega se lahko obrne z vprašanji ob morebitnih težavah. Ženske pogosto pritegnejo druge ženske, s katerimi lahko delijo izkušnje: če se družijo z nekom, ki jih razume in se lahko poistoveti z njimi, v materinstvu bolj uživajo in se laže spoprijemajo s starševskimi nalogami. Prav ta vrstniška podpora je lahko tudi prva pomoč: gre za različne skupine, denimo za podporo dojenju, tam dobijo različne informacije – povezane z dojenjem in drugimi morebitnimi težavami. Prijateljstvo, ki se razvije, postane varen krog podpore. Poleg tega se mora vsaka zavedati, da se ženske med seboj razlikujejo: kar je za eno lahko, je za drugo morda preglavica. Zato se ne sme primerjati z drugimi. Mati naj raje uživa – s svojim dojenčkom.
Pa kaj, če se je na polici nabral prah, ga bo že kdo pobrisal, ženski, ki je ravno rodila in se še privaja na novo življenje, tega res ni treba početi, vsaj v prvih tednih ne ali pa še dlje, če okrevanje traja tako dolgo. Naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč in se pustiti crkljati. Porodnice naj se izogibajo prevelikim naporom, a naj ne opustijo gibanja v celoti: znano je, da dviga razpoloženje. Zadostoval bo že sprehod na svežem zraku, dojenček bo v tem času zadovoljen v vozičku. Pomembna je tudi pravilna prehrana, tudi dovolj tekočine, ta je za dojenje bistvena.