PSIHOLOGIJA

Z dihanjem nad bolečino

Objavljeno 03. februar 2014 08.00 | Posodobljeno 03. februar 2014 08.00 | Piše: U. S.

Spremljanje dihanja, kako vstopa v telo in ga zapušča, ustvarja umirjenost in manjša stres.

Pravilno dihanje in meditacija sta lahko zaveznika v boju proti bolečini. »Meditacija lahko zmanjša občutek bolečine za 60 odstotkov, pri izkušenih tudi za neverjetnih 90 odstotkov. To pomeni, da je učinkovitejša kot morfij oziroma zdravila proti bolečinam,« pravi dr. Fadel Zeidan z univerze v Severni Karolini.

Skrivnost je v pravilnem dihanju. »Proučevali smo vpliv meditacije, ki je vključevala osredotočanje na dihanje,« pojasnjuje Zeidan. Spremljanje, kako dih prihaja v telo in iz njega odhaja, ustvarja umirjeno stanje uma, ki niža raven stresnega hormona v telesu. Tako globoko sproščanje izboljšuje moč (o)zdravljenja, duševno in fizično zdravje. Pravilno dihanje ugodno vpliva na imunski sistem, saj veča raven energije, ki jo telo potrebuje za procese revitalizacije. Poleg tega dobro vpliva na živčni sistem, saj manjša stres. Globoko dihanje pospešuje okrevanje po poškodbi in bolezni, pomaga pri boleznih dihalnega sistema, kot sta astma in bronhitis. Z učenjem pravilne tehnike se zmanjšajo tudi simptomi bolečin v prsih, ki pogosto spremljajo napade tesnobe. Umirja tudi druge simptome napada panike, saj pozornost z okoljskih dejavnikov usmeri na najpomembnejše: dihanje. Omeniti velja, da si številne ženske z dihanjem pomagajo lajšati bolečine med popadki.

Telo se z dihanjem znebi 70 odstotkov strupov, to onemogočamo z nepravilnim dihanjem, posledično imajo več dela drugi deli telesa, saj prevzamejo vlogo diha pri detoksikaciji. To pa lahko vodi v bolezen. Dihanje telo in um osvobaja napetosti; kadar smo pod stresom, prestrašeni, zaskrbljeni ali jezni, se telo stisne, mišice se napno, dihanje postane plitvo. Pravilno dihanje koristi emocionalnemu in duševnemu zdravju. Globoki dih krepi koncentracijo in moč percepcije, povečajo se produktivnost, sposobnost pomnjenja in učenja. Veča občutek samozaupanja, globoko sproščenost telesa, ki jo ustvarja, spremlja občutek notranjega miru.

Začnite počasi: najprej mu posvetite 10–20 minut na dan, ko boste osvojili tehniko pravilnega dihanja, ne bo pomembno, kje ste in kaj počnete. Gibanje diafragme med globokim dihanjem masira notranje organe; med vdihom se diafragma spusti, območje abdomna se širi, izboljšana je cirkulacija v organih. Sčasoma bo pravilno dihanje izboljšalo držo telesa. Slaba drža je povezana z nepravilnim dihanjem, saj onemogoča globok vdih.

Večina odnosov bi bila boljših, če ljudje ne bi bili impulzivni. Predstavljajte si, kako bi bil videti prepir, če ne bi planili, ampak globoko vdihnili in pogovor nadaljevali umirjeno – prepira ne bi bilo. Dihanje vpliva na stanje uma, spomnite se tega, preden (pre)hitro reagirate! Mnogi menijo, da niso sposobni obvladati tehnike globokega dihanja, ki se imenuje tudi trebušno ali dihanje z diafragmo. V resnici pa je ta veščina prirojena: če hočete videti pravilno dihanje, poglejte dojenčke, ki dihajo s trebuhom! Globoko dihanje se pogosto zdi nenaravno, tudi zaradi odraščanja v kulturi, ki nagrajuje zadrževanje pred izlivom čustev; ženske pogosto poslušajo, naj ne bodo nervozne, moški veljajo za simbol moči, ker ne jočejo v javnosti. Zadrževanje čustev se pogosto odraža na dihanju, ki postane plitvo in nepravilno. Drugi razlog nepravilnega dihanja je skrb za videz: pri globokem dihanju trebuh raste naprej, verjetno pa se vsi še iz otroštva spominjamo navodila: trebuh noter, prsi ven! Če trebuh potegnemo noter, postanejo mišice napete, dihanje pa pospešeno in plitvo. Pravilno dihanje vpliva na videz: zaradi izboljšane cirkulacije in dotoka kisika bodo učinki staranja na koži manj vidni. Če dihate globoko, bo koža sveža, mehka, sijoča. In še: že pet minut globokega pravilnega dihanja na dan naj bi izboljšalo zdravje in razpoloženje.

Deli s prijatelji