Število sladkornih bolnikov se vsako leto povečuje tudi v Sloveniji in je višje od evropskega povprečja. Statistika je skrb vzbujajoča: po podatkih Mednarodne diabetične zveze (IDF) ima v državah EU znano in neodkrito sladkorno bolezen šest odstotkov prebivalstva, pri nas je ta odstotek višji, 7,5 odstotka oziroma približno 150.000 ljudi živi z diabetesom. Zdravila, s katerim bi ga pozdravili, še vedno ni.
Diabetes je kronična bolezen, ki traja do konca življenja, in pomembno je, da jo čim prej prepoznamo in ustrezno zdravimo, pravijo strokovnjaki. Njeno pravočasno prepoznavanje in skrb za prihodnost je vodilo letošnjega svetovnega dne boja proti diabetesu. »Svetovni dan diabetikov na današnji dan, 14. novembra, zaznamujemo po vsem svetu zadnjih 25 let in skupna ocena vseh, ki se na takšen ali drugačen način borimo proti tej zahrbtni bolezni, je, da se premalo zavedamo njene obsežnosti in posledic, ki jih povzroča,« pravi Peter Miklavčič, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, in dodaja, da je obvladovanje bolezni danes relativno preprosto in mogoče, če se tega zavedamo in upoštevamo navodila zdravnikov in preostalega zdravstvenega osebja. Za diabetike je poleg jemanja predpisanih zdravil zelo pomemben zdrav način življenja s primerno prehrano in fizično aktivnostjo: »Za naše člane in tudi preostale diabetike želim, da se zavedajo, kako pomembno je kontrolirati svojo bolezen in ji prilagajati navade, saj je to edini način, kako se izogniti zapletom, ki so velikokrat življenjsko nevarni,« ob dnevu diabetikov sporoča predsednik zveze. Tudi sicer je osnovna naloga zveze in društev sladkornih bolnikov ozaveščanje bolnikov in seznanjanje širše javnosti o tej bolezni. Z zdravim slogom življenja lahko pojavnost diabetesa bistveno zmanjšamo, je prepričan sogovornik.
Ob svetovnem dnevu Tako zveza kot društva sladkornih bolnikov po vsej Sloveniji so organizirala številne aktivnosti in pohode, na katere vabijo vse, ki želijo izvedeti več o tej zahrbtni bolezni. Med drugim bo danes od 9. ure naprej na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal celodnevni dogodek Pohodi za sladkorno bolezen, na katerem se boste lahko pogovorili s strokovnjakom in si brezplačno izmerili reven sladkorja v krvi. Ob 14. uri se boste lahko odpravili na pohod na Ljubljanski grad. Jutri, 15. novembra, bo v Kopru osrednja proslava ob svetovnem dnevu diabetikov, kamor zveza vabi vse člane društev sladkornih bolnikov in vse, ki želijo skrbeti za svoje zdravje. Danes bo modra barva, ki spominja na epidemijo sodobnega časa, kot pravimo sladkorni bolezni, razsvetljevala številne objekte po Sloveniji. |
Nujna je samokontrola
Miklavčič meni, da imajo vsi diabetiki v Sloveniji enake možnosti za osnovno zdravljenje in da je za njih sistemsko dobro poskrbljeno, zagotovljena jim je dobra zdravstvena oskrba. »Vendar to ni dovolj, bolnik mora bolezen obvladovati sam, vključno z vsakodnevno samokontrolo stanja sladkorja v krvi. Merilni pripomočki za samokontrolo sladkorja so zelo preprosti, vendar zelo dragi. Zdravstvena zavarovalnica te stroške krije le ljudem s težjo obliko bolezni, zato si na zvezi prizadevamo, da bi se zagotovili širšemu krogu bolnikov, saj se bo tako zmanjšal strošek pri reševanju komplikacij, ki nemalokrat nastanejo zaradi dolgotrajne bolezni.«
Dolgotrajna sladkorna bolezen namreč prinaša številne zaplete; najpogostejši so na velikih in malih žilah, očeh, ledvicah in živčevju. Z napredkom medicine je nadzor nad akutnimi zapleti že tolikšen, da je število hospitaliziranih bolnikov iz leta v leto manjše, to pa žal ne velja za omenjene zaplete – njihovo število iz leta v leto narašča. Pred nekaj desetletji, ko zdravljenje še ni bilo tako uspešno, ni bilo niti zapletov, saj jih večina bolnikov zaradi smrti ni dočakala. Razvoj številnih pripomočkov za nadzor nad boleznijo je življenje sladkornih bolnikov podaljšal, a posredno povečal število zapletov. Sladkorni bolniki zdaj ne umirajo več zaradi akutnih zapletov, marveč zlasti zaradi poznih zapletov na drugih organskih sistemih. Po trenutnih podatkih IDF je sladkorna bolezen na četrtem mestu med vzroki za smrt, po nekaterih ocenah pa naj bi bila vzrok za približno 30 odstotkov vseh smrti.
Najboljša rešitev je preventiva
Če želimo zajeziti sladkorno bolezen, sta nujna predvsem dva ukrepa, pravijo strokovnjaki: preventiva in dosledno upoštevanje zdravnikovih navodil. Prva velja le za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se razvije predvsem zaradi neustreznega življenjskega sloga, zato je treba spremeniti in prilagoditi življenjske navade. Poudarek naj bo predvsem na uravnoteženi prehrani, ki naj temelji na načelih zdravega prehranjevanja, rednem gibanju, vzdrževanju primerne telesne teže, skrbi za normalne vrednosti krvnega tlaka in maščob. Korak k skrbi za preventivo je tudi opustitev razvad, predvsem kajenja in uživanja pretiranih količin alkohola. Za sladkornega bolnika je najpomembnejše, da se svoje bolezni zaveda in upošteva navodila, ki jih dobil od svojega zdravnika in edukatorja, pravi Peter Miklavčič: »Ta bolezen ne boli in nas ne moti, dokler se ne pokažejo komplikacije. Nujno torej je, da se bolezni zavedamo in jo obvladujemo.«
