Ste se tudi vi že znašli sredi prazničnega vrtinca nakupovanja in načrtovanja srečanj ter druženja z najljubšimi in tistimi, ki jih med letom niste ravno razvajali s svojo pozornostjo? Večino je že zajelo veselo božično-novoletno vzdušje, trgovci ga slavijo že od novembra, mnogi pa so rdečega, zlatega in srebrnega okrasja ter pisanih smrečic siti že pred uradnim začetkom praznovanj.
Vse več ljudi se namreč na blišč in sijaj pisanih izložb in vsiljive pozive prodajalcev odziva z žalostjo ali pa kar jezo; gospodarska kriza je v zadnjih letih mnoge pahnila na rob preživetja in tudi v depresijo, praznični priboljški in izpolnjene želje zanje tako ostajajo le del neuresničenih sanj. Da je veseli december resnično radosten za vse manj ljudi, potrjuje dr. Veronika Seles, družinska in zakonska psihoterapevtka: »Družine in zadovoljni posamezniki se običajno veselijo praznikov, za osamljene ljudi, ki so morebiti povrhu depresivni ali pa čustveno občutljivi, pa so zaradi različnih izgub in razočaranj prava nočna mora. V tem času ti posamezniki še dodatno občutijo bolečino, osamljenost, žalost in primanjkljaj tistega, kar bi si želeli ali morali imeti, pa zaradi različnih vzrokov nimajo oziroma ne morejo imeti.« Za občutke pomanjkanja je kriva predvsem potrošniška družba, še opozarja, saj je tiste, ki si ne morejo privoščiti materialnega razkošja, potisnila na rob. »Vsi si v osnovi še vedno želimo predvsem druženja z domačimi, toplino doma in dobroto, a je žal potrošniška družba močno pripomogla k razvrednotenju pristnega pomena praznikov in k izolaciji prikrajšanih. Danes nam na vsakem koraku vsiljujejo podobe idealnega in ob dosegu tega visoko samopodobo in posledično srečo, zadovoljstvo, ljubezen in uspeh.«
Doseganje nemogočega
Živimo torej v družbi, ki je obsedena z doseganjem nemogočega, nadaljuje, prepričani smo namreč ne le da lahko imamo vse, ampak da si tudi zaslužimo vse! »To pa s seboj prinaša tudi ogromno stisk in frustracij, saj ljudje ne moremo imeti vsega in niti ne moremo podariti nekomu nečesa, da ga osrečimo v vsej njegovi polnosti (po možnosti bi morali tudi kar vedeti, kaj si nekdo želi). Zato vedno znova doživimo nezadovoljstvo, ko se trenutki čarobnosti ob ključnem trenutku praznika – odvijanju daril – razblinijo. Ob vsem tem se izgublja tudi pomen praznikov, ki je daleč od tega, kar nam prikazuje potrošniška družba. Ne nazadnje pa smo ljudje sami sebe zasužnjili!«
Oglaševalci spretno telovadijo z našimi občutji: čeprav naj bi bilo materialno obdarovanje v popolnem nasprotju z bistvom prihajajočih praznikov, so nakupovalna mrzlica, pisana ponudba in akcijske cene v veselem decembru osrednjega pomena, marsikoga pa seveda spravijo še v dodatno nelagodje. »Pritiski oglaševalcev, ki prikazujejo zgolj veselo plat praznikov, nikoli pa žalosti in razočaranj, so za ljudi v stiski zelo veliko breme,« poudarja Selesova. »Prikazovanje lepega, veselja, radosti, bližine, ljubezni in obdarovanja jih še dodatno opominja na njihovo stanje in le redki so tisti, ki v tem času zberejo moč in naredijo kaj dodatnega zase, da si pomagajo. Največkrat se jih še dodatno polastijo nemoč, nerazumevanje, obup in osamljenost.«
Kot podrobneje kaže statistika, so v tem obdobju sicer najbolj osamljeni starostniki, ki jih mlajše generacije zaradi prezaposlenosti pogosto zanemarjajo in ki so nemočni mnogo bolj dovzetni tudi za razvoj depresije in celo samomorilnosti. Naj spomnimo: kdor se spopada z depresivnimi in tesnobnimi motnjami, naj v tem obdobju še pozorneje prisluhne svojemu telesu in umu ter tako pravočasno predvidi morebitno vnovično stisko in jo prepreči! Raziskave še kažejo, da negativnim občutjem ne zmorejo ubežati niti mladostniki, ki so zaradi hitrega tempa življenja svoje družabno življenje omejili na spletna omrežja, svoj prosti čas pa zapisali osamljenemu ukvarjanju z računalniško tehnologijo. Takšno zanemarjanje pristnih osebnih stikov, ki se prenese tudi v odraslo dobo, velikokrat prinaša nelagodja v različnih okoljih in tudi med prazniki, ugotavljajo strokovnjaki, ko so interakcije med vrstniki še toliko pogostejše in intenzivnejše.
A kot opozarja Selesova, pred prazničnimi strahovi pravzaprav ni varen nihče: »V bistvu lahko rečem, da so lahko ogroženi vsi tisti, ki se znajdejo v kakršni koli stiski, partnerski, poslovni itn., vse generacije! Tudi otroci staršev, ki so v krizi, se posledično znajdejo v stiski!«
Premagajte strahove!
Kako lahko prebrodimo temačna občutja sredi pisanega vrveža? Ne skrivajte negativnih občutij. Žalost je povsem vsakdanje čustvo in prav nič ni narobe z jokom in potrtostjo. Nikar se ne silite v praznično razpoloženje – vso pravico imate do zadržanosti, zato preživite prihajajoče dneve v miru in tišini, če vam tako pač ustreza. Če se počutite osamljene, a si želite družbe, naredite drzni korak in si ustvarite krog novih poznanstev. Morda se sliši prezapleteno in prenaporno, a vse več je društev, katerih člane povezujejo skupni interesi in konjički, mnogi pa najdejo potrebno izpopolnitev v dobrodelnosti.
Bodite realni in ne iščite popolnosti. Tradicije in navade v družinah se s staranjem generacij in prihodom novih spreminjajo, zato se splača vztrajati le pri nekaterih. Odprite vrata novostim in spremembam – morda vam bodo všeč! Pokažite razumevanje za pričakovanja in želje drugih, prazniki so morda težavni tudi zanje. Ne kupujte sreče in pozornosti z materialnimi dobrinami – vztrajajte pri zneskih, ki so za vas sprejemljivi, in ne odstopajte od načrtov glede porabe denarja. Kdor vas resnično ceni in ljubi, si želi le vaše bližine: bodite pobudnik sprememb in obdarujte s srcem, ne pa denarnico.
Če ste med tistimi, ki si lahko privoščijo bučno slavje in obilno obdarovanje, povrhu pa ste organizator družinskih praznovanj, v divjem načrtovanju ne pozabite nase. Ne zanemarite počitka, zdrave prehrane in gibanja, kajti izčrpanost se lahko tudi zelo neprijetno obrestuje, zato si priskrbite dovolj pomoči in priprave porazdelite med tiste, ki jim zaupate. Če vam obilno praznovanje preprosto ne ustreza več, svoja občutja pogumno zaupajte najbližjim in se skupaj dogovorite o drugačnem slavju.
In še: naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč in nasvet, zgolj prijateljski klepet, po potrebi tudi terapevtsko vodenje. Kot rečeno, je vse več tistih, ki jih decembra zajameta neusmiljena tesnoba in obup, in če se strahovi le krepijo ali celo krojijo vsakdanjik, je pomoč strokovnjaka nujna.