Res je, da večina prostovoljne medsebojne pomoči med ljudmi še vedno poteka spontano, a zaradi sodobnega načina življenja tudi dobro povezane družine in soseske vse teže skrbijo za posebne potrebe posameznikov v svojem okolju, pravi avtorica priročnika Nevenka Alja Gladek s Slovenske filantropije. »Prav zato potrebujemo tudi organizirano ali formalno prostovoljstvo. V veliko šolah že poteka na neformalni ravni, vendar se je že velikokrat izkazalo, da tako zastavljene aktivnosti hitro presahnejo. Spontana medčloveška pomoč prinaša veliko dobrih občutkov, organizirano prostovoljstvo pa poleg tega tudi ozaveščeno, reflektirano, povezano delovanje v dobro drugega. Prostovoljstvo je predobra priložnost za osebnostni in socialni razvoj otrok, da bi ga prepustili zgolj naključnim in občasnim potrebam ter samoiniciativnosti posameznih zagnanih pedagoških delavcev.«
Nekatere šole so že vzpostavile odlično organizirano in kadrovsko strokovno podprto mentorstvo in koordinatorstvo prostovoljstva, medtem ko na drugih ne vidijo možnosti, da bi se ga sploh lotili, pravi. »Da bi se šole laže odločale zanj, ga v priročniku predstavljamo zelo neposredno in praktično, podkrepljeno s primeri.« Prostovoljstvo ne koristi samo uporabnikom – sošolcem, starejšim, priseljencem, bolnim, brezdomcem, žrtvam naravnih nesreč in mnogo drugim, pač pa tudi tistim, ki pomagajo. Navkljub pogostemu prepričanju, da so takšne dejavnosti le za pridne punce, ni tako. Učitelji poročajo o mnogo primerih, ko so k prostovoljnemu delu pritegnili tudi učence, na katere mnogi niso niti pomislili, pa so se v novi vlogi odlično izkazali, dobili zagon za učenje, postali zdravo samozavestni in priljubljeni. Prostovoljstvo ponuja resnično široko paleto možnosti vključevanja mladih, če le znamo poiskati, s čim bi lahko pomagali drugim in tako tudi sebi. Vsak kdaj potrebuje pomoč in vsak jo lahko kdaj ponudi.
Od vrtca do brezdomcev
Na predstavitvi priročnika smo spoznali tudi predstavnike štirih šol, ki imajo odlično organizirano prostovoljstvo. Mentorica Martina Ozimek z OŠ Stranje je pojasnila, da so v Kamniku svoje delo nadgradili z ustanovitvijo Zavoda Oreli. Učenci, ki so se s prostovoljstvom srečali v osnovni šoli, so ga namreč kot dijaki in študentje pogrešali, saj je postalo pomemben del življenja tako njih samih kot občanov. Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika razvijajo predvsem prostovoljstvo starejših učencev za mlajše pa tudi povezovanje prostovoljcev z učenci s posebnimi potrebami, je razložila Ana Kostanjevec. Takšno delo dobro poznajo tudi na OŠ Gustava Šiliha Maribor, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami. Breda Bertalanič je z zadovoljstvom povedala, da zelo dobro sodelujejo s prostovoljci z drugih šol in fakultet, v tej vlogi pa so uspešni tudi njihovi učenci, ki med drugim zbirajo hrano in opremo za živali ter pomagajo ljudem v stiski, npr. z zbiranjem odej.
Branka Langerholc, pomočnica ravnateljice Srednje zdravstvene šole Ljubljana, na kateri je prostovoljstvo leta 1995 začela razvijati Anica Sečnik, je ponosna, da se s to plemenito dejavnostjo ukvarja kar 150 njihovih dijakinj in vse pogosteje tudi dijakov. »Aktivni so zlasti v ljubljanskih vrtcih in domovih starejših občanov ter seveda na kliničnem centru. Kot bodoči zdravstveni delavci predvsem prvi letniki komaj čakajo, da ga pobližje spoznajo, pa čeprav na začetku le skozi spremstvo bolnikov. Delajo tudi z brezdomci, dijaki iz drugih krajev se samoiniciativno pridružijo prostovoljskim organizacijam v svojem okolju.« Špela Breceljnik, dijakinja 2. letnika, se je za prostovoljstvo odločila preprosto zato, ker jo zanima delo z ljudmi, hkrati pa pridobiva izkušnje. Začela je v vrtcu, kjer je pomagala v glavnem pri hranjenju in preoblačenju malčkov, zdaj obiskuje UKC, kjer skupaj z zaposlenimi spremlja bolnike na preiskave. Žiga Meteljko, ki si jeseni želi šolanje nadaljevati na zdravstveni fakulteti, kot prostovoljec ljubljanskega združenja Rdečega križa že vsa štiri leta izobraževanja petošolce uči osnov prve pomoči in ravnanja v prometu. Prepričan je, da bo s prostovoljskim delom nadaljeval tudi kot študent zdravstvene nege.
Kaj počnejo? Prostovoljci OŠ Stranje skrbijo za poučno in zanimivo medgeneracijsko sodelovanje. Foto: arhiv šole |