Divji kostanj poznajo vsi, tudi otroci, ki se radi igrajo z njegovimi plodovi. Ti so bili hrana za živino in zimska hrana za divjad, bil je surovina za pridobivanje škroba, obstaja pa tudi vraža, po kateri naj bi trije kostanji v žepu varovali pred različnimi boleznimi.
Cvetovi, skorja, plodovi in listi so izjemno zdravilni, poleg tega pa nam lepo drevo z bujno krošnjo v poletni vročini daje prijetno senco. Njegove zdravilne lastnosti so znane od leta 1896. Francoski zdravnik, ki ga je pritegnila raba divjega kostanja v ljudski medicini, je iz njega napravil tinkturo, ki se je izkazala za izjemno učinkovito, zlasti uspešno se je z njo zdravilo hemoroide, pozneje pa so dognali, da pozitivno vpliva na vse žile, zlasti vene.
Učinkovina iz divjega kostanja se imenuje escin, kombinacija saponinov, ki dobro vpliva na ožilje – krepi stene žil, ščiti pred edemi, kri bolje kroži po žilah, zmanjšuje krhkost ter prepustnost kapilar. Obenem varuje kolagen in elastin, ključni sestavini žilnih sten. Tako se zmanjša otekanje žil in se pospeši krvni obtok, zaradi slednjega se zmanjša pojavnost (in vidnost) krčnih žil. Pri težkih nogah, srbenju nad žilami, bolečih in vnetih krčnih žilah, oteklinah se uporabljata predvsem mazilo in tinktura.
Blaženje težav
|
Slednja se uporablja za natiranje pri živčnih bolečinah in revmi. Poleg tega naj bi divji kostanj blažil otekline po poškodbah in operativnih posegih. Iz lubja lahko pripravimo zavretke za kopeli pri gangreni, krvavitvah, tudi pri kronični driski in belem toku, skorjo so nekoč uporabljali pri vročičnih obolenjih, malariji, krvavitvi iz želodca in kožnih boleznih, s prevretkom posušene skorje so spodbujali celjenje ran. Zrele plodove ponekod nekateri dajejo v posteljo za preprečevanje krčev in bolečin v nogah, poparek listov pa raztaplja sluz, zato pomaga pri izkašljevanju.
Ljudsko zdravilstvo s pridom uporablja divji kostanj, zdravilne učinkovine so torej v vseh delih drevesa, v listih, lubju, cvetovih, plodovih in ježicah, pazimo le na čas nabiranja: lubje nabiramo marca in aprila, cvetove maja, plodove septembra in oktobra, liste pa vso sezono.
Krčne žile Modrikaste, vijugaste in vozlate žile na nogah, bolj znane kot krčne žile, so sicer v podkožju normalno prisotne vene, ki so se zaradi povečanega pritiska krvi razširile, podaljšale in zvijugale. Težave z motnjami v venskem obtoku spodnjih okončin so v razvitem svetu zelo pogoste. Drobne, kot pajkova mreža razpreden,e razširjene kožne vene, ki so včasih rdečkasto, včasih pa modrikasto obarvane, so pogosta težava žensk, strokovnjaki pa ocenjujejo, da jih nima samo 10 odstotkov žensk. Ali jih boste imeli ali ne, je odvisno od genov, kar pomeni, da pred njimi ni učinkovite zaščite; pri tistih, ki imajo prirojeno slabost venskih zaklopk in sten, se slej ko prej pojavijo. In ko se, posameznika spremljajo vse življenje. |
