Večina ljudi ima rada med, ker je preprosto slasten. To naravno sladilo pomaga uravnotežiti okuse, zgostiti omake in dodati sočnost jedem. A ni le slastno in vsestransko živilo, ampak ima tudi blagodejne lastnosti. Glede na to, da pri nas spada med živila in ne zdravila, formalno ne moremo govoriti o tem, da ima zdravilne učinke. No, tukaj je nekaj razlogov, zakaj se moramo pridnim čebelam zahvaliti za sladki nektar.
Proti kašlju
Še kako koristen je lahko v hladnejših mesecih, ko pritisnejo prehladi. V strokovni reviji Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine so raziskovalci popisali študijo, v kateri so skupini več kot sto prehlajenih otrok pred spanjem dajali ali odmerek ajdovega medu ali dekstrometorfan (zaviralec kašlja) z okusom medu ali pa ničesar. Starši so poročali, da so tisti, ki so uživali med, manj kašljali in mirneje spali v primerjavi s tistimi, ki so dobili farmacevtski pripravek oziroma ničesar. Ni čudno torej, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) med, ki zaščiti žrelo z blagodejnim filmom, uvršča med potencialne demulcente, se pravi sredstva, ki blažilno vplivajo na vnete ali boleče predele.
Protibakterijsko delovanje
Med je že od nekdaj pogosto uporabljan v tradicionalni medicini. Prvi zapisi o njem kot o zdravilu in mazilu prihajajo iz nekdanje Sumerije okoli 2000 let pred našim štetjem. Uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje, zato nas do določene mere brani pred okužbami. Na trgu obstajajo različne vrste medicinskega protibakterijskega medu za rane, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek okužb in pospešujejo celjenje ran. In to iz zelo preprostega razloga: zaradi velike koncentracije sladkorja z osmotskim razkrojem uničuje bakterije.
Razvoj antibiotikov je nekoliko izrinil uporabo tega ljudskega zdravila, toda novejše raziskave so se spet usmerile v raziskovanje njegove celilne funkcije, saj z antibiotiki čedalje pogosteje ni mogoče pozdraviti ran, ki so okužene z bakterijami, odpornimi proti njim. Nigerijski raziskovalci so, denimo, v študiji, objavljeni v reviji British Journal of Surgery, z medom zdravili rane in razjede 59 bolnikov. Vsem, razen enemu, se je stanje izboljšalo, rane pa so se razkužile v enem tednu.
Za kožo in lasišče
Med umirja nadraženo kožo in se pogosto uporablja pri izdelavi mil, šamponov, losjonov, krem, mask ipd. V raziskavi, objavljeni v strokovni publikaciji European Journal of Medical Research, si je 30 ljudi, ki jih muči seboroični dermatitis, kronična vnetna bolezen kože, ki se kaže kot luščeča se, srbeča in pordela koža na lasišču in tudi kot trdovraten prhljaj, mazalo glavo z medeno raztopino iz 90 odstotkov surovega medu in 10 odstotkov vode. Pri pacientih, ki so si štiri tedne vsak drugi dan mazali lasišče z medeno raztopino, so zaznali opazno izboljšanje: koža jih je manj srbela, luske so izginile že po enem tednu, ranice pa po dveh.
Hitri vir energije
Ogljikovi hidrati v zadnjem času v marsikateri dieti niso ravno najbolj zaželeni. Vendar jih naše telo še kako potrebuje, da iz njih ustvarja glukozo, ki daje energijo celicam, tkivom in organom. In med je eno od živil, na katero lahko človek računa, da mu bo hitro pomagalo pridobiti želeno energijo. Lahko je tudi odličen prigrizek pred telesno vadbo ali po njej. Seveda je treba paziti pri količini, saj je precej kaloričen, poleg tega pa ima tudi visok glikemični indeks, kar pomeni, da se sladkor v krvi hitro dvigne, s tem pa tudi sproščanje inzulina.
Kaj vse je v medu
Sestavljen je iz različnih sladkorjev (do 77 odstotkov), vode (od 14 do 18 odstotkov) in drugih snovi. Je naravna mešanica več vrst sladkorjev, pri čemer največji del zavzemata fruktoza in glukoza, ki nas na hitro oskrbita z energijo. Poleg tega so prisotni še aminokisline, minerali (železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij), vitamini (vitamini B-kompleksa, vitamin C) ter druge snovi, kot so organske kisline, encimi, flavonoidi in hormoni. Če kristalizira, ga lahko v tekoče stanje spravimo s segrevanjem v topli kopeli, pri čemer pa je treba paziti, da temperatura ne preseže 40 stopinj Celzija (po nekaterih virih 36 stopinj), sicer izgubi svoje koristne lastnosti.
