Med zdravim odraslim prebivalstvom v Sloveniji naj bi imelo še neodkrito kronično ledvično bolezen najmanj 150.000 ljudi. Ob svetovnem dnevu ledvic, ki ga zdravstvena stroka zaznamuje vsak drugi četrtek v marcu, Zveza ledvičnih bolnikov Slovenije v sodelovanju s Slovenskim nefrološkim društvom znova opozarja na pomen zdravja tega pomembnega organa, preprečevanja in zdravljenja kronične ledvične bolezni. Te so predvsem posledica najpogostejših tegob sodobnega sveta: sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije oziroma povišanega krvnega pritiska in srčno-žilnih bolezni.
Ogroženi tudi srce in ožilje
Preventivno delovanje je zatorej izjemnega pomena za zgodnje odkrivanje težav, brezplačno testiranje, s katerim ugotavljajo prisotnost beljakovin v seču, pa je omogočeno tudi letos v 22 laboratorijih po Sloveniji: lani se ga je udeležilo skoraj 4000 ljudi, povišano vrednost so ugotovili pri slabih šestih odstotkih – te so nato napotili na nadaljnje preglede. Podobno kot pri najpogostejših kroničnih nenalezljivih boleznih namreč tudi kronične ledvične bolezni bolniki ne občutijo, saj ne boli: najpogosteje jo odkrijejo naključno, pri pregledu krvi zaradi katerega drugega vzroka, ko je že zelo napredovala, ali celo tik pred odpovedjo organa. A zgodnje odkrivanje ni pomembno le zaradi učinkovitejšega zdravljenja in preprečevanja ledvične odpovedi, kot je opozorila doc. dr. Jelka Lindič s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana: »Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo so bolezni srca in ožilja kar do 20-krat pogostejše kot pri zdravih ljudeh. Pri starejšem bolniku z začetno kronično ledvično okvaro je zato veliko večja verjetnost, da bo umrl zaradi srčno-žilnega zapleta, kot pa da bo njegova kronična ledvična bolezen toliko napredovala, da bo potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic. Slabši izhod bolezni in zaplete imajo predvsem tisti s povečanim izločanjem beljakovin v seču, zato ob svetovnem dnevu ledvic k brezplačnemu testiranju na prisotnost beljakovin v seču še posebno vabimo sladkorne bolnike, tiste s povišanim krvnim tlakom ter boleznimi srca in ožilja, starejše od 50 let in tudi kadilce ter ljudi s čezmerno telesno težo.«
Tudi Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije že sedmo leto zapovrstjo ob svetovnem dnevu pripravlja različne dejavnosti, s katerimi ozaveščajo o pomenu in delovanju ledvic, kot je pojasnil predsednik zveze Peter Bekeš: »S tem spodbujamo predvsem preventivo, torej zdrav življenjski slog, in opozarjamo, na kaj je treba še posebno paziti, da se ne bi razvila kronična ledvična bolezen. Zelo smo zadovoljni, da se bolniki in zdravniki v zadnjih letih povezujemo tudi pri takšnih preventivnih akcijah, ki so namenjene spodbujanju boljšega zdravja. Lani smo imeli 200 prostovoljcev, skupaj z zdravstvenimi domovi smo pripravili 88 informativnih točk. Letos bomo na pomen delovanja ledvic in njihovo varovanje opozarjali na skoraj sto točkah po vsej Sloveniji.« Prav društva so izjemnega pomena pri podpori bolnikom in njihovim svojcem, da bi čim lažje premagovali težave, ki jih prinašata bolezen in zdravljenje, ter da bi lahko živeli čim bolj aktivno življenje, kar je zlasti pomembno pri bolnikih, ki se zdravijo z dializo, torej čiščenjem krvi in odstranjevanjem odvečne vode iz telesa: poznamo trebušno oziroma peritonealno, ki se jo izvaja vsak dan doma, ter hemodializo oziroma dializo z umetno ledvico, ki jo bolnik potrebuje trikrat na teden po štiri do pet ur v dializnem centru.
Presaditev najboljša rešitev
Rdeča nit letošnje akcije pa je presaditev, ki velja za najboljšo obliko zdravljenja pri končni ledvični odpovedi. V Sloveniji smo prvo presaditev tega organa opravili leta 1970, do konca 2011. pa jih je bilo že 921: danes živi pri nas približno 2000 bolnikov s končno ledvično odpovedjo, med njimi jih ima okoli 600 presajeno ledvico. Na leto opravimo okoli 50 presaditev, nekaj manj kot 100 bolnikov pa še čaka nanjo. »Ledvice vsako leto odpovedo okoli 230 ljudem. Vsi zaradi pridruženih bolezni niso primerni kandidati za presaditev, vseeno pa organov ni dovolj,« je opozoril tudi prof. dr. Damjan Kovač s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. »Čeprav morajo tudi ledvični bolniki po presaditvi upoštevati omejitve v prehrani, so te bistveno manjše kot pri tistih, ki se zdravijo z dializo. Prejemniku ledvice se pomembno izboljša kakovost življenja ter zmanjša obolevnost srca in ožilja, zaradi česar se mu podaljša življenje. Petletno preživetje presajene ledvice je pri nas več kot 80-odstotno. Ko ledvica odpove, se lahko odločijo ali za ponovno presaditev ali za zdravljenje z dializo.« Življenje z darovano ledvico sicer omogoča nemoteno obiskovanje šole, človek je lahko polno zaposlen in dejaven na več področjih, večini se občutno izboljšata splošno počutje in volja do življenja, ženske v rodni dobi pa lahko zanosijo in rodijo zdravega otroka.
Bolnikom s končno odpovedjo običajno presadijo ledvico umrlih darovalcev: gre za ljudi s hudimi in nepopravljivimi poškodbami glave ter okvaro možganov. Nekateri se sami odločijo, da bodo po smrti darovali organe, soglasje pa lahko dajo tudi svojci pokojnega: v Sloveniji v odvzem organov za presaditev privoli približno 80 odstotkov svojcev, ki tako rešijo marsikatero življenje, je pojasnila prim. Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv, še vedno pa je približno petina tistih, ki darovanje odklonijo. Ledvico pa je mogoče darovati tudi prej, kajti: »Človek lahko povsem normalno živi tudi z eno samo ledvico. Pri nas zakon omejuje darovanje organov za čas življenja na tiste ljudi, s katerimi je darovalec genetsko, sorodstveno ali čustveno povezan. Da bi preprečili zlorabe, vsak primer obravnava Etična komisija za presaditve. Sicer se po podatkih Eurotransplanta število presaditev živih darovalcev ledvic povečuje in je leta 2010 v nekaterih državah Eurotransplanta doseglo že četrtino vseh presaditev.«
Če presaditev ni mogoča, preostane dializa
Človek lahko povsem normalno živi zgolj z eno zdravo ledvico. Rdeča nit letošnjega svetovnega dne je darovanje. V Sloveniji čaka na presaditev ledvice približno 100 bolnikov. K zgodnjemu odkrivanju kronične ledvične bolezni lahko pomembno pripomore že preprosto merjenje vrednosti beljakovin v seču.
Tudi danes se lahko testirate!
K zgodnjemu odkrivanju kronične ledvične bolezni lahko pomembno pripomore že ugotavljanje morebitne povišane vrednosti beljakovin v seču, čemur strokovno rečejo proteinurija. V lanski akciji se je brezplačnega testiranja udeležilo 3954 ljudi, tveganje so odkrili pri 5,7 odstotka udeležencev – te so potem napotili na posvet k zdravniku. Merjenje vsebnosti beljakovin v seču je bilo po številnih krajih po Sloveniji organizirano tudi letos, testiranja marsikje izvajajo še danes, kar je mogoče preveriti na seznamu laboratorijev na strani www.zveza-dlbs.si. Organizatorji akcije še posebno vabijo tiste, ki se uvrščajo vsaj v eno od naslednjih skupin, za katere velja večje tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni: bolnike s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, boleznijo srca ali ožilja, starejše od 50 let, kadilce, tiste s čezmerno težo in tiste s kronično ledvično boleznijo v družini.
