Vse več okužb s HIV

Kar od 30 do 50 odstotkov od 2,2 milijona ljudi, ki v Evropi živijo s HIV, ne pozna svojega statusa, polovica pozitivnih diagnoz pa je prepoznih. Na stari celini živi tudi približno 13,3 milijona ljudi s hepatitisom B, od 15 milijonov ljudi, ki živijo s hepatitisom C, pa se jih zdravi le 3,5 odstotka.

In ker se okužbe s HIV in virusoma hepatitisa B in C prenašajo podobno, so evropskemu tednu testiranja na HIV letos dodali še testiranje na virusa hepatitisa B in C; teden testiranja se pod geslom Testiraj se. Zdravi. Prepreči. končuje prav danes. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je sicer vsak ponedeljek med 12. in 14. uro mogoče anonimno in brezplačno testiranje, v sklopu evropskega tedna pa je to mogoče še danes, in sicer od 15. do 17. ure. O možnosti testiranja se lahko vsak posameznik posvetuje tudi z izbranim osebnim zdravnikom. Zdravstvena stroka pa se že pripravlja na svetovni dan boja proti aidsu, sindromu pridobljene imunske pomanjkljivosti, in njegovemu povzročitelju, virusu HIV, ki ga že od 1988. zaznamujemo 1. decembra, številne ustanove bodo v prihodnjih dneh v znamenju rdečih pentelj in kakovostnega informacijskega gradiva. »Po več kot 30 letih od začetka HIV/aidsa, po vseh informacijah o okužbi, je na videz nenavadno, da se pandemija oziroma epidemija širi,« ocenjuje prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. »Tudi v Sloveniji prevalenca raste, vendar je epidemija še vedno majhna, manj kot odstotek okuženih na 1000 prebivalcev. Skrb vzbujajoče pa je, da je med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, okrog štiri odstotke okuženih.«

550 Slovencev
s HIV/aidsom

Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v zadnjih desetih letih skupno 437 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, za aidsom je zbolelo 112 oseb in 23 jih je po diagnozi aidsa umrlo. »V Sloveniji živi trenutno okrog 550 poznanih oseb s HIV/aidsom, predvidevamo pa, da jih je še nekaj sto, ki za okužbo ne vedo. Večina novih diagnoz je v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM),« nadaljuje prof. dr. Tomažič. »Zaradi učinkovitega zdravljenja, sodobnega načina življenja (nove spolne prakse, rekreacijske droge itn.) in verjetno hude stigmatizacije sta med določenim deležem MSM popustila temeljna preventiva (uporaba kondomov in lubrikantov), predvsem pri receptivnih analnih odnosih, in nepoznavanje partnerjevega HIV-statusa. Povečuje se tudi pojavnost drugih spolno prenosljivih okužb, ki povečujejo možnost prenosa virusa, posebno pa je skrb vzbujajoča pogosto pomanjkljiva celostna obravnava oseb s spolno prenosljivimi obolenji v Sloveniji, še posebno MSM!«

Imunski sistem varuje pred različnimi okužbami in ohranja naše zdravje. Nekatere celice imunskega sistema so kot majhne tovarne za izdelovanje učinkovin, ki uravnavajo imunski sistem pri obrambi pred okužbami. Te tovarnice so t. i. celice CD4 (podvrsta belih krvnih telesc, levkocitov). Pri okužbi s HIV se virusi naselijo v celicah CD4 in jih zlorabljajo tako, da izdelujejo nove prepise samega sebe. Virusne kopije nato okužijo in zasužnjijo zdrave celice CD4 po vsem telesu, v Nasvetniku za življenje s HIV pojasnjuje prof. dr. Tomažič. Tveganje za prenos je največje, če je oseba, ki je izvor HIV, v začetnem ali poznem obdobju okužbe, ko je koncentracija virusa v telesnih tekočinah velika. Okuženi najpogosteje prenese virus na druge osebe v prvih mesecih po okužbi (takrat se zgodi 60 odstotkov vseh prenosov), saj takrat ne ve za okužbo in ima pogosto nezaščitene spolne odnose, morda celo z več partnerji.

Obvladljiva bolezen

Okužba s HIV je bolezen, ki je z zdajšnjimi terapevtskimi pristopi ne moremo pozdraviti, lahko pa občutno vplivamo na njen potek. Zaradi spreminjajočih se smernic zdravljenja in novosti pri razvoju ter spoznanj pri odmerjanju zdravil so se strokovnjaki velikokrat znašli pred dilemo, kdaj začeti zdravljenje. Zdaj preprosto velja, da se začne zdraviti vsako okuženo osebo, ne glede na koncentracijo celic CD4 in ne glede na virusno breme, tj. koncentracijo virusa v majhnem vzorcu krvi, pojasnjuje prof. dr. Tomažič: »Iz bolezni z veliko smrtnostjo in s številnimi ogrožajočimi zapleti jo lahko spremenimo v obvladljivo kronično bolezen z zadovoljivo kakovostjo življenja. Pogoj je redno, vsakodnevno in dosmrtno uživanje ustreznih zdravil. Temelj uspešnega zdravljenja je bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju. Na izbiro zdravljenja vplivajo specifične značilnosti bolnika, kot so komorbidnosti (npr. kardiovaskularne, ledvične, presnovne bolezni itd.), koinfekcije (npr. hepatitis C in B), zdravila (npr. antihipertenzivi, antidepresivi itd.) in druge substance (npr. metadon), ki jih bolnik uživa, s tem pa je povezano součinkovanje zdravil. Umrljivost oseb, okuženih s HIV, se sicer zmanjšuje, vendar pa je še vedno večja od umrljivosti v splošni populaciji.«

Zgodnje odkrivanje oseb, okuženih s HIV, in zgodnje zdravljenje obolelih sta poleg promocije bolj odgovornega vedenja prioriteti v boju proti HIV/aidsu – pri osebah, ki se uspešno zdravijo, je za več kot 90 odstotkov zmanjšano tveganje za prenos okužbe na spolnega partnerja, še sklene prof. dr. Tomažič: »Zdravnik družinske medicine ima tudi vlogo strokovnjaka zdravstvene vzgoje, ki lahko najširšemu krogu ljudi posreduje informacijo, da se lahko okužba s HIV zgodi vsakemu, ki se tvegano obnaša – večina na novo odkritih obolelih namreč misli, da se njim to ne more zgoditi!«