Preskrbovanje s krvjo je nepogrešljiva dejavnost, ki lahko le z zadostnim številom krvodajalcev omogoča nemoteno delovanje sodobnega zdravstvenega sistema. Darujte kri in nekomu vrnite zdravje ali pa rešite življenje!
Jutri bomo kri nemara potrebovali sami. Nikar ne čakajmo na osebno izkušnjo, da se bomo začeli zavedati veličine humanosti vseh anonimnih dajalcev krvi: že danes se pridružimo številnim slovenskim krvodajalcem in pomagajmo nekomu vrniti zdravje ali pa celo življenje!
»V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo od 300 do 350 krvodajalcev, da pokrijemo potrebe zdravstva in bolnikov po krvi,« ob slovenskem in svetovnem dnevu krvodajalstva pojasnjuje strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino Polonca Mali, dr. med., spec. »Kljub hitremu razvoju znanosti in z njo tudi transfuzijske medicine ostaja kri pri zdravljenju še vedno nenadomestljiva. Ustrezni nadomestki krvi žal ne obstajajo, zato ostaja uporaba pripravkov iz krvi edina možnost izbire pri določenih oblikah zdravljenja.« S transfuzijami praviloma nadomeščamo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje, nadaljuje: »Zato iz krvi krvodajalcev pripravljamo krvne pripravke, ki vsebujejo sestavine krvi (krvne komponente) ali sestavine plazme (zdravila iz krvi). Tako pripravke eritrocitov dajemo slabokrvnim bolnikom, s transfuzijami trombocitov zaustavljamo krvavitve, motnje strjevanja krvi pa zdravimo s plazmo in faktorji strjevanja krvi. S pripravki levkocitov in protiteles krepimo pomanjkljivo obrambno sposobnost. Za pomanjkanje beljakovin krvi in vzdrževanje krvnega volumna dajemo albumin.« Sprotni podatki o zalogah in potrebah krvnih skupin so vsak dan dostopni na uradni spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino, www.ztm.si in www.daruj-kri.si, ter na facebook strani Daruj kri. »Sicer pa se potrebe po krvi oziroma krvnih skupinah spreminjajo. Glede na stanje zalog krvi in potreb po določeni krvni skupini vabimo krvodajalce na odvzem. Za hitro prilagajanje potrebam je nujno, da imamo na razpolago krvodajalce, ki so pripravljeni priti na odvzem krvi takrat, ko jih potrebujemo,« še pove Malijeva.
Kdo lahko daruje? • Vsi, stari od 18 do 65 let; • vsak, ki tehta več kot 50 kg; • vsak, ki je zdrav in se dobro počuti; • vsak, ki ima vrednosti hemoglobina 125 g/l (ženske) in 135 g/l (moški); • moški lahko darujejo kri vsake 3 mesece; • ženske lahko darujejo kri vsake 4 mesece. |
Pri krvi smo solidarni
V Evropi velja načelo, da si mora vsaka država sama zagotoviti zadostne količine krvi, krvnih komponent in zdravil iz krvi, kar pomeni, da mora vsaka država imeti krvodajalsko dejavnost in transfuzijsko službo organizirano tako, da načrtuje in izvaja program samozadostnosti, pojasnjuje Boštjan Novak, strokovni sodelavec Rdečega križa Slovenije za področje krvodajalstva: »Zdravstvo potrebuje na leto približno 42.000 litrov krvi. Od 1953. v Sloveniji poteka krvodajalstvo po načelu prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega darovanja krvi in je še vedno najbolj množična solidarnostna akcija državljanov. Med prebivalci Slovenije je pet odstotkov državljanov krvodajalcev. Na leto je organiziranih več kot 1150 krvodajalskih akcij (od tega je približno 360 terenskih), ki se jih udeleži več kot 100.000 ljudi.« Rdeči križ Slovenije skupaj s transfuzijsko službo za potrebe slovenskega zdravstva letno zagotovi vso potrebno kri za zdravstvene programe, za primer: lani so na darovanje povabili 100.888 prijavljenih krvodajalcev, opravili so 87.803 uspešnih odvzemov krvi in tako ohranili nacionalno samozadostnost v preskrbi s krvjo in krvnimi pripravki. Vseh aktivnih krvodajalcev je bilo 61.265, nekateri so kri darovali enkrat, nekateri dvakrat ali celo večkrat.
Kot rečeno, preskrbovanje s krvjo je nepogrešljiva dejavnost, ki lahko le z zadostnim številom krvodajalcev omogoča nemoteno delovanje sodobnega zdravstvenega sistema. »Metaforično poteka od vene dajalca do vene prejemnika in zajema tri neločljiva področja: področje krvodajalstva (motivacija, izobraževanje, organizacija krvodajalskih akcij), področje zbiranja, predelave in testiranja ter področje klinične uporabe krvi,« nadaljuje Novak. »Na podlagi naštetih področij se med seboj prepleta tudi delo odgovornih izvajalcev: Rdeči križ Slovenije s svojimi območnimi združenji, transfuzijska služba in uporabniki – lečeči zdravniki, bolniki. V zadnjih letih kljub socialni in gospodarski krizi v državi zaznavamo vedno več krvodajalcev na akcijah, ki potekajo na terenu ali v transfuzijskih ustanovah. To dejstvo nedvomno kaže, da krvodajalstvo še naprej ostaja najbolj množična in najplemenitejša oblika solidarnosti v Sloveniji. Ker imamo v Sloveniji le dva milijona prebivalcev, je samozadostnost in njeno ohranjanje veliko odvisno od državljanov Republike Slovenije, ki so pripravljeni dati kri in pri tem ne iščejo nobene osebne koristi. Le prostovoljno in neplačano krvodajalstvo uživa tudi največje zaupanje javnosti, ki je v spodbujanju krvodajalstva najbolj kritično področje.«
Svetla prihodnost
Organizacija terenskih krvodajalskih akcij je danes ponekod že bolj usmerjena na pokrivanje dejanskih potreb po krvi, tako da so večje množične akcije na terenu usmerjene v pozivanje krvodajalcev glede na potrebe, torej po določnih skupinah. Ker je življenjski ritem danes drugačen kot pred 20 ali 30 leti, so akcije časovno krajše, v nekaterih krajih pa tudi pogostejše. Po Novakovem mnenju se tradiciji slovenskega krvodajalstva obeta svetla prihodnost: »Pri nas se vsako leto na akcije odzove skoraj deset odstotkov novih, mladih krvodajalcev, kar je nad povprečjem EU, ki znaša od štiri do pet odstotkov. To je super podatek, saj s tem ohranjamo nacionalno tradicijo prostovoljnega darovanja krvi, pomlajujemo krvodajalsko populacijo in skrbimo, da nam v prihodnosti ne bo zmanjkalo krvodajalcev. Predvidevamo, da še nekaj časa ne bo na voljo umetne krvi. Takšne, ki bi prenašala kisik in hranila do možganov ali srca, torej smo odvisni drug od drugega.«
Koliko krvi potrebujemo za operacijo? • Srčna operacija: okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev; • operacija rakastih novotvorb: 2 ali več enot krvi, kar pomeni 2 krvodajalca ali več; • presaditev jeter: 5 do 20 enot krvi, kar pomeni 5 do 20 krvodajalcev; • ponesrečenci: tudi do 30 enot krvi, kar pomeni do 30 krvodajalcev; • zapleti pri porodu: 5 ali več enot krvi, kar pomeni 5 ali več krvodajalcev. |
Kot pojasnjuje Novak, sta takšen model krvodajalstva ustvarila večletno trdo delo vseh vpletenih služb in pa širša družbena podpora programu: »Imamo sistem, ki deluje v dobro vseh. Krvodajalstvo ima v slovenski družbi izrazito pozitivno oceno. Brez širše družbene podpore (medijev, številnih podjetij, zdravstvene politike, vseh, ki pomagajo organizirati krvodajalske akcije na terenu) bi transfuzijska služba in medicina težje opravljali svoje poslanstvo. Naj omenim, da dobra preskrba s krvjo ni samoumevna, saj je za program, ki traja nepretrgano 365 dni v letu, potrebno odlično usklajeno delovanje vseh strokovnjakov in strokovnega zdravstvenega osebja v transfuzijski dejavnosti in območnih združenjih RKS s predanimi prostovoljci, ki na terenu izvajajo program krvodajalstva.«
Kri je dragocena, nenadomestljiva in neprecenljiva, česar se zaveda tudi vse več podjetij, ki spodbujajo sodelovanje zaposlenih pri krvodajalskih akcijah, s čimer se nedvomno krepi tudi kolektivni duh, krvodajalstvo pa se ohranja kot kulturna vrednota. Kot poudarja tudi strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino, si pri zdravljenju s krvjo lahko pomagamo le ljudje med seboj: »Zato se želimo zahvaliti vsem krvodajalcem, ki darujejo svoje dragoceno darilo in tako na poseben in spoštovanja vreden način pomagajo neznancu. Zaradi njih imamo Sloveniji v vsakem trenutku dovolj varne krvi. Hvala!«
