SEDENJE

Vse več mladih ima
 deformirano hrbtenico

Objavljeno 16. november 2012 10.08 | Posodobljeno 15. november 2012 23.14 | Piše: Ema Bubanj

Vse več otrok in mladih toži zaradi bolečin v hrbtu, med srednješolci je opaziti za petino deformacij hrbtenice več kakor pred 15 leti.

Bolezni skeletno-mišičnega sistema so čedalje večji javnozdravstveni problem: zdravstveni sistem je preobremenjen predvsem s stroški številnih in dolgotrajnih odsotnosti z dela tako pri nas kot drugod po Evropi. Ta skupina težav, v kateri so daleč v ospredju tegobe, povezane s hrbtom, je pri ženskah najpogostejši vzrok za nezmožnost opravljanja vsakdanjih obveznostih, pri moških pa drugi, takoj za poškodbami, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Vse več mladih – sedi

Če pojasnimo v številkah: skoraj petdeset odstotkov Slovencev, starejših od petnajst let, je že kdaj tožilo zaradi bolečin skeletno-mišičnega sistema, kažejo podatki raziskav iz zadnjih let, za invalidnost zaradi skeletno-mišičnih bolezni pa so z več kot 60 odstotki največkrat krive prav težave s hrbtom. Delež deformacij hrbtenice se hitro povečuje tudi pri najmlajših: sistematski pregledi kažejo, da ima težave 2,6 odstotka prvošolcev, slabih 10 odstotkov osnovnošolcev in okoli petnajst odstotkov srednješolcev. Skrb zbujajoče številke zavračajo prepričanje, da so skeletno-mišične težave bolezni starejših, in potrjujejo, da si lahko nepotrebno oviranost in bolečino nakopljemo povsem sami – z neustreznim, pretežno sedečim življenjskim slogom in neprimerno prehrano.

Z naraščajočim deležem starejšega prebivalstva, vse višjo stopnjo debelosti in vse nižjo stopnjo telesne dejavnosti se bo vpliv, breme posameznika na družbo in zdravstvo, le še povečal, napovedujejo strokovnjaki. Gibanje je varovalni dejavnik, saj vpliva na telesno in duševno zdravje, različne epidemiološke raziskave Svetovne zdravstvene organizacije pa so še pokazale, da redna vadba varuje pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kostno-mišični sistem, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in dviguje samozavest. Ena ura zmerne vadbe najmanj petkrat na teden, ki poveča srčni utrip, ogreje telo in povzroči

Postanite oboževalec rubrike Stil na facebooku.

zadihanost, je preprost recept, ki lahko obvaruje tudi pred največjimi grožnjami, a kot kaže, priporočila po večini ne zaležejo, sploh pa ne pri najmlajših. Podatki raziskav Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, o katerih redno poroča IVZ, jasno kažejo, da telesna dejavnost s starostjo upada, na primer: po eno uro je vsaj pet dni na teden aktivnih okoli 50 odstotkov 11-letnikov, 37 odstotkov 13-letnikov in le 30 odstotkov 15-letnikov. Vse več jih prosti čas preživlja pred televizijskim ali računalniškim zaslonom, saj jih velika večina, kar 86 odstotkov, gleda televizijo več kot pol ure na dan, ob koncih tedna še dlje, kar 17 odstotkov otrok in mladostnikov pa to počne štiri ure na dan in več, tu so v ospredju fantje. Da je čezmerno težkih ali debelih dečkov skoraj 30 odstotkov, deklic pa slabih 25, torej ne preseneča, na resne posledice nezdravega sloga pa opozarja tudi dejstvo, da je med srednješolci opaziti za petino deformacij hrbtenice več kakor pred 15 leti. In še: prve hospitalizacije zaradi skeletno-mišičnih težav se začnejo že v najstništvu, predvsem pri dekletih.

Nad bolečine z gibanjem

S preventivo, ki jo lahko uspešno izvajamo že zgolj z rednim gibanjem, se lahko uspešno izognemo tudi neznosnim bolečinam in veliki oviranosti v vsakdanjiku, poudarjajo strokovnjaki. Bolečine v hrbtu namreč lahko občutno vplivajo na kakovost življenja posameznika, njegovo družino in okolico: spodbuden podatek je, da lahko izzvenijo že po krajšem počitku, hkrati pa je možnost, da se razvije kronična bolečina, ki lahko vztraja tudi pet let, velika. Kot so minuli mesec opozarjali iz Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, lahko pri tegobah s hrbtom govorimo celo o epidemiji, saj vsako leto prizadene več deset milijonov Evropejcev, odpravljanje težav pa je pogosto neučinkovito zaradi nezadostnega ugotavljanja vira bolečine in pomanjkljivih diagnostičnih kriterijev.

Deli s prijatelji