Stres je naraven odziv na življenju nevarno oziroma neprijetno situacijo. Tedaj v organizmu pride do fizioloških sprememb, ki ga spodbujajo k bitki ali begu. V telesu se pospešeno sproščata hormona kortizol in adrenalin, pospešita se dihanje in delovanje srca, napnejo se mišice, zviša se krvni tlak ter se izostrijo čutila. Vse to organizem spodbudi k pravilnemu odzivu za preživetje. Stres bi zato lahko poimenovali obrambni mehanizem, in če je zgolj občasen, ni škodljiv. Ravno nasprotno. Težava v sodobnem svetu pa je, da ni več izjema, temveč pravilo in je vsesplošno prisoten. Ker organizem ni sposoben presojati, katere situacije ogrožajo življenje, je vedno, kadar smo preobremenjeni, v naglici ali skrbeh, v stanju pripravljenosti. To je zanj naporno in zato kronična izpostavljenost stresu izzove niz zdravstvenih težav, kot so povišan krvni tlak, oslabljen imunski sistem, poveča se tveganje za srčno-žilne bolezni, pospeši se staranje in poveča se nevarnost za mentalne bolezni.
Spremembe na koži
Ena od malce nenavadnih, a še zdaleč ne redkih posledic stresa so kožne spremembe v obliki različnih osipov in vnetij. Strokovnjaki pojasnjujejo, da ob povečanem stresu telo začne pospešeno sproščati histamin, kar se kaže kot kožni osip. Če stres ne popusti, se lahko občasna težava razvije v alergijo na katero od snovi iz okolja, denimo na cvetni prah ali pršice.
Pogostejši prehladi
Raziskava, izvedena na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu, je pokazala, da so posamezniki, ki niso izpostavljeni kroničnemu stresu, veliko bolj odporni proti virusom prehlada kot tisti, pri katerih so strokovnjaki med potekom poizvedbe izzivali stres.
Vpliv na težo in akne
Kot pojasnjujejo znanstveniki, hormon kortizol, ki ga ob stresu sprošča nadledvična žleza, vpliva na presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, kar povzroča hitro kopičenje ali hitro izgubo kilogramov. Prav tako je kortizol velikokrat kriv tudi za pojav aken v odrasli dobi.
Še druge posledice stresa
Stres izzove negativne misli. Značilni čustveni odzivi na stres so stalna prisotnost strahu, žalost, brezup in nemoč. Vse to spremljajo negativne misli, ki so najpogosteje usmerjene k samoobtoževanju.
Prebavne motnje. Stres povzroča napenjanje in bolečine v želodcu, so dokazali strokovnjaki s klinike Mayo. Spodbuja namreč izločanje želodčne kisline, ki izzove zgago, napihnjenost in krče.
Izguba las. Dolgotrajen izrazit stres ovira proces obnove las v tolikšni meri, da lahko pripelje do njihovega pospešenega izpadanja in s tem do izgube, so odkrili na kliniki Mayo.
Brezup. Posamezniku v stresu se zdijo težave nerešljive, spominja se preteklih slabih izkušenj, uspehe in svetle točke pa pozabi, kar ga lahko potisne v obup in težka čustvena stanja.
Pomagajte si
Res je, da se je stresnim situacijam pogosto nemogoče izogniti, vendar se je mogoče z njimi na spopasti na pravi način. Rešitev vedno obstaja. Prvi korak k premagovanju stresa sta odprta komunikacija in zaupanje stisk ter težav. V pomoč so različne tehnike sproščanja.
Prav tako sta bistvena racionalen pogled na težave ter posvečanje stvarem, ki so v resnici pomembne in na katere lahko vplivamo. Smisel za humor pri tem neizmerno pomaga, saj se ob njem sprostimo in tudi na težave pogledamo z malce manj temne plati. Tako pa so veliko lažje premagljive.
