Pesmica, ki jo pojemo ob rojstnih dnevih Happy Birthday ali po naše Vse najboljše, ni uporabna samo ob veselih dogodkih, koristi tudi pri higieni rok. Ja, prav ste prebrali. Traja namreč 20 sekund oziroma ravno toliko, kolikor bi si morali umivati roke, da bi z njih sprali večino umazanije oziroma drobne bakterije, ki se zažrejo v vsako poro. Če ste mislili, da je najbolj kritičen del dlan, ste se močno motili. Marsikdo pozabi ali preprosto ne ve, da je veliko mikroorganizmov pod nohti, na in med prsti, zapestju ter hrbtni strani roke. Prav zato je pomembno, da si par sekund milite prav te površine rok. Potem jih seveda splaknite in obrišite s čisto brisačo. Pipo zaprite tako, da si rok spet ne onesnažite: s komolcem ali papirnato brisačko.
Večja higiena, manj bolezni
Kako zelo pomembna je higiena rok, kažejo podatki ameriške raziskave. Prek rok se namreč prenaša kar 80 odstotkov nalezljivih bolezni. Če z umazanimi denimo prijemate sadje in zelenjavo, imate tako več možnosti za okužbo s salmonelo in bakterijo E.coli, če se dotikate svojega obraza, pa pljučnico, prehlad in gripo. »Pravilno umivanje rok lahko zmanjša respiratorne infekcije za do 20 odstotkov,« je pokazala raziskava. Precej povedni so tudi ti rezultati: samo 20 odstotkov ljudi si roke umije pred pripravo hrane, manj kot 75 odstotkov žensk in manj kot polovica moških si roke umije po uporabi stranišča. No, kar se tiče stranišča, je treba omeniti še, da je zelo pomembno, da je pokrov školjke med splakovanjem zaprt, saj sicer v okolico zleti oblak bakterij E.coli (ta je v debelem črevesju toplokrvnih organizmov). »Delež tovrstnih bakterij v okolici školjke na javnih straniščih je 90-odstoten,« ugotavljajo avtorji študije. Seveda si je treba roke umiti tudi v drugih primerih, denimo po prijemanju embalaže in odpadkov, pa po kihanju, brisanju nosu, po dotikanju kože obraza in lasišča, pred previjanjem dojenčka in po tem ter po oskrbi bolnika. Pa tudi pred uporabo zaščitnih rokavic in po tem. Nikar ne pozabite rok umiti pred in med delom z živili ter po uporabi surovih in neobdelanih živil (surovo meso, jajca, surova neočiščena zelenjava in sadje).
Razkuževanje
Nasvetov o dobri higieni rok ne pozabite niti, ko boste v bolnišnici. Pa tudi če tja pridete le na kratek obisk. V evropskih bolnišnicah namreč na leto do 10 odstotkov bolnikov zboli za okužbo, ki je povezana z zdravstveno oskrbo. Za najpreprostejšo in tudi najučinkovitejšo metodo preprečevanja prenosa mikroorganizmov tako med bolniki kot tudi zdravstvenim osebjem velja razkuževanje rok. Kot so pred kratkim opozorili iz ljubljanskega kliničnega centra, se s tem lahko za 50 odstotkov zmanjša število okužb in z njimi povezane umrljivosti.
Kaj narediti, če si rok ne morete umiti? Uporabite antibakterijske robčke, ki jih lahko ves čas nosite s seboj v torbici. Če niti tega nimate, uporabite robček ali notranjo stran čiste majice ali površino (predel) na roki, s katero (katerim) se običajno ne dotikamo drugih površin. »V primeru, da se moramo na primer popraskati po obrazu, je smiselno uporabiti hrbtno stran roke,« svetujejo v Dezinfekcijskem društvu Slovenije. Pomembna je tudi higiena kašlja. »Kihamo in kašljamo v robček in ga po uporabi odvržemo oziroma če ga nimamo, v rokav – in ne v dlani, s katerimi se nato dotikamo drugih površin ter s posrednim ali neposrednim širjenjem ogrožamo druge ljudi,« poudarjajo v društvu. |