Kaj natančno naj pojem, da bom kar najhitreje izboljšala svoje počutje? Verjetno vas pogosto zaposluje podobno samoizpraševanje. Mnenja strokovnjakov o tem, ali obstajajo protistresna superživila, so deljena.
Nekateri trdijo, da povsem zadošča običajna, kar se da pestra, zdrava in hranljiva hrana, v kateri ne smejo manjkati najpomembnejši vitamini in minerali. Dr. Lejla Kažinić Kreho, članica Britanskega nutricionističnega združenja, je v svojem priročniku Prehrana 21. stoletja za ženske posvetila tej tematiki celotno poglavje ter postregla s konkretnimi napotki in pojasnili. Že na začetku v zvezi s stresom in iz njega pogosto vzniklo depresijo opozori, da je na svetu več kot 121 milijonov ljudi s to diagnozo. K depresiji smo ženske zaradi številnih obveznosti nagnjene kar trikrat bolj, kar pa lahko med drugim spremenimo z izbiro pravilno določene hrane. »Razpoloženje izboljšajte z živili, ki dvigajo raven serotonina, hormona zadovoljstva, kot so banane, zelena, avokado, kumare, mandlji, beluši, zelena listnata zelenjava, česen in brusnice. Polnovredna žita in lanena semena, bogata z vitaminom B, vas bodo sprostila in uravnotežila raven hormonov,« svetuje dr. Lejla Kažinić Kreho in razloži, da smo ljudje pogosteje slabovoljni in depresivni, če ne zaužijemo dovolj hrane, bogate s triptofanom – esencialne aminokisline in prekurzorja serotonina, nevrotransmitorja, pomembnega za občutek umirjenosti, zadovoljstva ter za dober spanec.
Triptofan, naravni prozac
Namesto jemanja razvpitega sintetičnega antidepresiva prozaca je dobro počutje nedvomno pametneje loviti z uživanjem živil, bogatih s triptofanom, ki veljajo za naravni prozac. Največ triptofana je v puranjih in piščančjih prsih na žaru, v ekološki junetini, osliču, jakobovih pokrovačah, svežih gobah, tunini, tofuju, sojini omaki, škampih, divjem lososu, junčjih jetrcih, špinači, jagnjetini in v bananah. Veliko ga je tudi v beluših, brokoliju, cvetači, blitvi, jajcih, kozjem mleku, zelenih stročnicah, brstičnem ohrovtu, leči, fižolu, svežem peteršilju, siru mocareli in listih mete. Za še boljšo absorbcijo triptofana iz hrane priporoča sočasno pitje sadnega soka, bogatega z vitaminom C.
Najboljši napitki
Seveda pa tudi na splošno ni pomembna le izbira živil, temveč tudi redno prehranjevanje v miru ter pitje dovolj tekočine. Dr. Kažinić Krehova predlaga ultimativni protistresni napitek: »Kumaro, jabolko, zeleno in pest mlade špinače dajte v sokovnik in naredite sok. Dodajte z vilicami dobro zmečkan avokado in semena ter vse zmešajte. Če se vam zdi napitek pregost, prilijte malo vode.« Za kljubovanje t. i. sezonski depresiji, ki nas zagrabi predvsem v hladnejših dneh, pa ponuja naslednji recept: »V širšo posodo zlijte jabolčni sok, segrejte na ognju in dodajte narezan zvitek cimeta, narezano lupinico pomaranče in limone, nageljnove žbice in dve žlici medu ali več, odvisno od količine, ki jo pripravljate. Vse zmešajte in po petnajstih minutah precedite. To je bolj zdrava alternativa vroči čokoladi!« Ta oboževani posladek sicer prav tako velja za uničevalca slabega razpoloženja, a le na kratki rok, saj zaradi velike vsebnosti sladkorja in maščob učinkuje podobno kot bumerang. Vsekakor se velja s stresom spopasti že zjutraj pri prvem obroku, ki bo pričaral prav olimpijsko zmagovalno počutje. Za zajtrk zmešajmo ovsene kosmiče, cimet, orehe, rozine, bučnice, med in sojino ali ekološko kravje pridelano mleko.
Konec izgovorov
Še en dober vidik rednih protistresnih obrokov je skrb za zdravo telesno težo, saj pri živilih, ki nas osrečujejo, nimamo vseskozi občutka, da nam v želodcu nekaj manjka – kot se pogosto dogaja pri uživanju sladkarij, čipsa in podobnih packarij. Vse lepo in prav, ampak kaj, ko mi v težkih dneh najbolj prija prav taka prazna hrana! Na ta izgovor lahko mirno pozabimo, saj so ameriški znanstveniki odkrili, da stres sam po sebi ni tisti zlobnež, ki nas sili v grickanje najbolj nekakovostnih kaloričnih prigrizkov pod soncem. »Navade se v visokostresnih okoliščinah ne spremenijo. V psihološko napornih trenutkih jemo to, na kar smo najbolj navajeni,« je prepričan vodja raziskave dr. David Neal in dodaja, da navade opredeljujejo več kot petinštirideset odstotkov tega, kar vsakodnevno počnemo. Kako se torej spremeniti – na bolje? »Brez močnega samonadzora in zavedanja, da nekatere stvari počnemo samodejno, zgolj iz navade, ne bo šlo,« ne okoliši dr. Neal.
