»Sredi njegovega pojasnjevanja, kako vidi delo, ki mi ga ponuja, oziroma mojo vlogo in prispevek k njegovemu podjetju, me je začelo tresti. Kakor strela z jasnega. Oblivala sta me mraz in vročina hkrati. Začela sem se živčno presedati in zdelo se mi je, kot da me zmanjkuje. Svet je začel postajati drugačen. To nenadno čudnost in neznan občutek izgubljenosti sta spremljala še bojazen in presenečenje, saj nisem imela pojma, kaj se mi dogaja,« svojo prvo izkušnjo s paničnimi napadi v knjigi Na tesnobi, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, opisuje avtorica Damjana Bakarič.
Različne, pa vendar povezane
Panična motnja je ena od anksioznih motenj, ki so pogosto posledica stresa. V Sloveniji se s simptomi stresa spopada 72 odstotkov ljudi. Poleg anksiozne motnje lahko dolgotrajni stres vodi tudi v depresijo, med duševne posledice pa spadata tudi zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost. Eno od pomembnih poglavij, povezanih z dolgotrajnim negativnim stresom, je stres na delovnem mestu, ki povzroča izgorelost.
»Izgorelost, napadi panike, tesnobnost, depresija so povsem različne motnje, ki so velikokrat povezane. Včasih se prepletajo, v različnih časovnih obdobjih se lahko izmenjujejo ali so istočasne. Velikokrat imajo skupne simptome. Pri depresivni motnji, na primer, je pogosto prisotna tudi tesnoba, pri dolgotrajnih anksioznih motnjah se včasih pojavi še depresija. Obe sta pogosto simptoma pregorelosti,« pojasnjuje psihiatrinja dr. Daniela Fiket.
Po pomoč na splet
Anksiozne motnje so v 90 odstotkih ozdravljive, težava pa je, da ljudje o njih dolgo (ali pa sploh nikoli) ne spregovorijo. »V raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2007 se je izkazalo, da le majhen delež bolnikov, ki zbolijo za razpoloženjsko, anksiozno motnjo ali za odvisnostjo od psihoaktivnih snovi, začne zdravljenje v prvem letu bolezni. Pozno zdravljenje ima lahko resne posledice, bolezen pa traja dlje,« opozarja psihiatrinja.
Ker o težavah z duševnim zdravjem težko spregovorimo na glas, se mnogi po prvo pomoč in podatke zatečejo na splet, kjer odgovore ponujajo različni spletni portali. Med najizčrpnejšimi in praktično uporabnimi sta nebojse.si, ki ga ureja Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, ter med.over.net, kjer uporabnikom odgovarjajo uveljavljeni strokovnjaki. »Psihiatrija, Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje ter Psihoterapija so naši najbolj obiskani forumi, ki jih obišče okoli 14.000 ljudi na mesec. Postavijo povprečno 150 vprašanj, kar pomeni, da vsak dan strokovnjaki odgovorijo na približno pet vprašanj, skupno pa ljudje preberejo 900 strani vsebine, ki je že objavljena. Opažamo, da je iskanje tovrstnih informacij v porastu. Prednost je v anonimnosti uporabnikov, ki zato bolj sproščeno postavljajo vprašanja,« pojasnjuje Andreja Verovšek z Zavoda Med.Over.Net.
Tablete, terapija
ali kaj tretjega?
Da bi lahko stopili na pot zdravljenja, moramo najprej prepoznati, za katero motnjo gre. »Leta 2014 so kot del Programov svetovanje za zdravje v zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih začeli izvajati psihoizobraževalne delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Letos pa tudi brezplačne delavnice Podpora pri spoprijemanju s tesnobo ter Spoprijemanje s stresom ter kratko delavnico Tehnike sproščanja. Toplo jih priporočam vsem, ki se osebno srečujejo s simptomi depresije, tesnobe ali stresa,« pravi dr. Fiketova
Če je prvi korak ob trpljenju zaradi izgorelosti, tesnobe, napadov panike ali depresije prepoznava, je drugi zdravljenje. »Uradna medicina svetuje preizkušene in znanstveno utemeljene metode zdravljenja. V prvi vrsti uporabljamo zdravila ter različne psihoterapevtske ukrepe. Včasih so dovolj že površinski psihoterapevtski ukrepi, drugič dolgotrajnejše psihoterapije. Pogosto uporabljamo kombinacijo več oblik zdravljenja,« pojasnjuje dr. Fiketova. Zdravljenje je pri vsakem drugačno. »Običajno se po daljšem pogovoru s pacientom na podlagi psihiatričnega pregleda zastavi načrt zdravljenja. Psihiater pojasni vse plati mogočih načinov zdravljenja, svetuje, končna odločitev pa je bolnikova,« pojasni. Včasih so zdravila nenadomestljiva, a se jim je mogoče tudi izogniti.
Različne poti do zdravja
Poleg k psihoterapiji se ljudje s stresnimi ali anksioznimi motnjami in depresijo zatekajo tudi k nekaterim tehnikam, kot so NLP, EFT in čuječnost. Gre za različne tehnike, ki posameznika postavijo v sedanji trenutek in so neposredno usmerjene k uravnoteženju razpoloženja v določenem trenutku. Pri NLP je sredstvo dosege cilja določeno jezikovno izražanje, pri EFT tapkanje po določenih točkah na telesu, pri čuječnosti so to različne vaje.
Zdravljenje ni, je prepričana pisateljica Damjana Bakarič, zgolj odpravljanje določenih težav. »Kako sem odpravila težave? Začela sem vpeljevati brutalne spremembe v svoje življenje. Postopoma sem odstranila vse obremenitve, ki niso bile nujne. Potem sem začela vsak dan delati na sebi. Brati, vaditi čuječnost, biti tukaj in zdaj, meditirati, se osredotočati na telo. Vse brez tablet. In počasi, ampak res počasi je šlo na bolje. Odpravljanje težav ni ustrezen izraz. Sliši se, da bi nekdo rad na hitro opravil s tem, da se lahko vrne v stare tirnice. V resnici gre za spreminjanje življenja. Notranjih vzorcev delovanja, prepričanj, spoznavanja sebe, ozaveščanja. In to traja vse življenje. Samo v nas je moč, da to dosežemo. In da se.«
Zdravo življenje,
zdrava duša
Nekateri koraki do zdravja so tako preprosti, da nanje nemara ne bi niti pomislili. »Zadnja leta je vse več znanstveno utemeljenih dokazov o povezavi med prehranjevanjem in duševnim zdravjem. Dokazana je povezava med ustreznim prehranjevanjem v nosečnosti in duševnim zdravjem potomcev, prav tako vpliv prehrane na duševno zdravje otrok in adolescentov. Iz teh ugotovitev je nastala smernica nutricionistične psihiatrije. Ugoden je tudi vpliv določenih mikronutrientov na potek duševnih bolezni,« pravi dr. Fiketova.
Na duševno zdravje pozitivno vpliva tudi telesna aktivnost. »Raziskave so jasno potrdile pozitiven vpliv telesne aktivnosti na nekatere duševne motnje, prav tako opuščanje nezdravih življenjskih navad, kot so kajenje, čezmerno pitje alkohola, zloraba drog in zdravil. Načrt zdravljenja je treba za vsako osebo zastaviti na podlagi njenih potreb, navad in podpirati vsako izboljšanje življenjskega sloga, saj duševno zdravje ni ločeno od telesnega. Na možgane vpliva vse, kar vpliva na telo,« je prepričana dr. Fiketova, ki opozarja, naj bodo ljudje pri iskanju načinov pomoči previdni.
»Duševno zdravje je bogastvo, ki ga marsikdo jemlje za samoumevno. O njem začnemo razmišljati šele, ko zbolimo ali zboli kdo od bližnjih. Takrat se mnogokrat ujamemo v iskanje hitrih rešitev, zato je treba opozarjati in zaščititi osebe, ki v duševni stiski postanejo žrtve šarlatanov. Ti izkoriščajo naivnost in trenutno šibkost ter se z lažnimi obljubami finančno okoriščajo. Pot do dobrega počutja in duševnega zdravja ni lahka in kratka, največ pa se naučimo na poti proti cilju.«
Kam po več podatkov Kaj je kaj |
