Vračanje želodčne vsebine, zlasti kisline, v požiralnik, lahko povzroča zgolj občasne, lahko pa tudi zelo hude težave. Pri nekaterih se znaki pojavljajo pogosto in jih resno ovirajo v vsakdanjem življenju, takrat je potrebno ustrezno zdravljenje. Kot rečeno, je zgaga – pekoči občutek za prsnico – le eden od znakov gastroezofagalne refluksne bolezni (GERB), lahko se pojavijo še spahovanje kisline ali želodčne vsebine, bolečina za prsnico, disfagija ali težko po- žiranje in odinofagija oziroma bolečine pri požiranju.
Težave z zgago najmanj enkrat na leto občuti več kot polovica ljudi, nekoliko pogosteje moški, a je nadloga značilna tudi za nosečnost, po kateri običajno mine. Če se zgaga ponavlja, je to po navadi znak za preplah, kajti vse kaže, da se razvija GERB. Ohlapna mišica Zgaga in drugi znaki GERB so tako posledica neustreznega življenjskega sloga kot tudi ohlapnosti mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom. Pri normalnem, zdravem delovanju se spodnja mišica zapiralka požiralnika odpre, da omogoči prehod hrane v želodec, in zapre, da prepreči pretok hrane in kisline iz želodca nazaj v požiralnik.
Pri GERB pa ta mišica oslabi oziroma se preveč sprosti in kisli želodčni vsebini ne more preprečiti neželenega prehajanja.
Na njeno oslabitev lahko vplivajo nekatere bolezni, uživanje nekaterih zdravil, mehanske poškodbe spodnje mišice, denimo po operaciji, in nosečnost zaradi vpliva progesterona in estrogena, težave pa si lahko nakopljemo tudi sami s čezmernim stresom, pretiranim uživanjem alkohola, kajenjem, preveliko težo.
Simptome refluksa lahko spodbujajo nekatera živila, kot so kislo sadje in zelenjava, čokolada, žvečilni gumi, pijače kofeinom in gazirane pijače, mastna in začinjena hrana, čebula, česen, por, jedi na paradižnikovi osnovi, mentol in orehi.
Sprememba prehrane
Če nas simptomi ne ovirajo v vsakdanjem življenju in se pojavljajo le občasno, si lahko do boljšega počutja pomagamo sami, denimo z izogibanjem naštetim dejavnikom tveganja, spremembo prehranskega sloga – jemo manjše obroke, opuščamo večerjo, spimo s privzdignjenim vzglavnikom, izogibamo se sklanjanju in delu v takšnem položaju ter nosimo ohlapna oblačila.
Pri intenzivnih in ponavljajočih se znakih pa nujno poiščemo zdravnika, ki bo z ustrezno diagnostiko predpisal najprimernejše zdravljenje, inhibitorje protonske črpalke, ki preprečujejo izločanje želodčne kisline, antacide, ki nevtralizirajo kislost želodčnega soka, prokinetike, ki pospešujejo gibanje prebavne cevi, ali kirurško zdravljenje, če zdravila ne bi pomagala.