Vsako sedmo smrt pripisujejo kajenju

Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, v Sloveniji vsak dan umre 10 ljudi, v 10 letih pa toliko, kot je prebivalcev Kranja ali Celja.

Ali ste vedeli, da zaradi kajenja na leto umre več Slovencev kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj? Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsak dan umre 10 prebivalcev ali 3600 na leto, kar četrtina od teh pred 60. letom; kadilci v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa ima njihovo življenje slabo kakovost. »Umirajo ljudje v aktivnih dobi – med 30. in 44. letom vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju, med 45. in 59. letom pa vsako tretjo,« o grozljivi ceni kajenja pove Helena Koprivnikar, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kajenje povezujemo predvsem s pljučnim rakom, zaradi katerega vsako leto umre 1100 prebivalcev Slovenije, a kajenje tobaka povzroča še veliko drugih vrst raka, srčni infarkt, možgansko kap, težke bolezni pljuč, sladkorno bolezen, motnje erekcije, bolezni oči, ki povzročajo slepoto, revmatoidni artritis in številne druge bolezni in težave. Denimo zmanjšuje možnost zanositve pri ženskah, povzroča zunajmaternično nosečnost, če kadi nosečnica, lahko povzroči prezgodnji porod, pri otroku pa nižjo porodno težo, nenadno smrt ali razcepljeno ustnico in/ali nebo. Posledice kajenja so znane in hude, pa vendarle še vedno veliko ljudi kadi – tudi zato, ker se negativni učinki ne pokažejo takoj. Naj bo torej torek, zadnji januarski dan, dan brez cigarete!

Mladoletni kadilci

Med odraslimi prebivalci Slovenije kadi vsak četrti med 15. in 64. letom, pravi Koprivnikarjeva, več moških kot žensk. Kar 80 odstotkov jih prižge cigareto vsak dan, 20 odstotkov je občasnih kadilcev. »Kajenje je razširjeno tudi med mladostniki. Med 15-letniki je 40 odstotkov takih, ki so že kdaj kadili, vsaj enkrat na teden ali pogosteje jih kadi približno 13 odstotkov, od teh večina že vsak dan,« opozarja Koprivnikarjeva. Ljudje začnejo kaditi že mladoletni, ko so otroci ali najstniki, le redko po 25. letu. »Tega se zelo dobro zaveda tobačna industrija, ki namenja zelo veliko denarja za razvoj in izvedbo marketinških pristopov za pridobivanje novih kadilcev med otroki, najstniki in mladimi, saj so ti ključni za zagotavljanje prodaje in dobička tobačne industrije v prihodnosti,« je povedala Koprivnikarjeva.

Nikotin škodljivo vpliva na razvoj možganov in lahko privede do trajnih škodljivih vplivov na kognitivne (miselne) sposobnosti. Kajenje je povezano še z zmanjšano pljučno funkcijo in škodljivimi vplivi na rast pljuč pa tudi zmanjšano telesno zmogljivostjo mladega človeka, tudi pri treniranih športnikih. Mladi kadilci so hitreje brez sape in pogosteje izkašljujejo sluz kot vrstniki nekadilci. Med občutljivimi posamezniki se lahko pojavijo težave pri dihanju, ki zadoščajo za diagnozo astme. V telesu mladih se že začnejo škodljivi procesi, ki vodijo v srčno-žilne bolezni in hude pljučne bolezni pa tudi hitrejše staranje kože.

Mlajši ko je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo bolj zasvojen, da bo dlje kadil in bo pokadil več cigaret, in manjša je verjetnost, da bo kadar koli opustil kajenje, opozarjajo na NIJZ. Na začetek in nadaljevanje kajenja med otroki, najstniki in mladimi pomembno vplivajo številni in med seboj prepletajoči se dejavniki. Med ključnimi sta oglaševanje in promocija tobačne industrije. Poleg teh pa še vpliv vrstniške družbe, ki kadi, precenjevanje kajenja med vrstniki in odraslimi, večje število pomembnih oseb v življenju posameznika, ki kadijo, kajenje staršev in njihov odnos do kajenja. »Razlogi, ki mlade privedejo do tega, da kadijo in da pri tem vztrajajo, so različni: težave in stres, težave pri pristopanju k vrstnikom, dolgčas, potreba po samopotrjevanju, občutek odraslosti... Zato velja pozornost mladih usmeriti k učenju socialnih spretnosti, obvladovanju stresa in alternativnim oblikam preživljanja prostega časa,« opozarja mag. Tadeja Hočevar z NIJZ.

Opustite kajenje

Raziskave kažejo, da veliko kadilcev poskuša opustiti kajenje dvakrat, trikrat, tudi sedemkrat ali osemkrat, preden jim to uspe. Običajno potrebujejo veliko odločnosti in napora, toda ni nemogoče, bodo povedali vsi, ki so opustili to potencialno smrtno nevarno razvado. Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerem koli starostnem obdobju, poudarja Hočevarjeva: »Največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom. Okoli 70 odstotkov kadilcev navaja, da si želijo opustiti to navado. V Sloveniji obstaja več vrst brezplačnih in plačljivih pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačen je svetovalni telefon na številki 080 27 77, svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci vsak delavnik med 17. in 20. uro. Kličoči lahko dobijo različne informacije pa tudi podporo v času opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Brezplačni so tudi programi opuščanja kajenja, ki potekajo v zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci za obisk centra ne potrebujejo napotnice osebnega zdravnika, lahko pa izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem. Plačljivi vrsti pomoči pri opuščanju kajenja sta nikotinsko nadomestno zdravljenje (žvečilke, obliži) in zdravila na recept.« In če je poskrbljeno za odrasle, je drugače z mladostniki: »Pomoč pri opuščanju kajenja za najmlajše kadilce, torej najstnike, je v Sloveniji trenutno manj dostopna. V Sloveniji je bil razvit program opuščanja kajenja za mladostnike od 15 do 19 let Proste roke – čista pljuča, ki pa se trenutno izvaja le v določenih delih Slovenije, izvaja ga nevladna organizacija Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo,« pravi Hočevarjeva.

Poskusite: Danes ne prižgite cigarete. Potem pa nadaljujte še jutri. In v petek. In tako naprej do srede. Pa je za vami že en teden. Naj se dan brez cigarete spremeni v življenje brez cigarete.