STRES

Vsakdo ima svoj sod stresa

Objavljeno: 20.01.2016 19:00Posodobljeno: 20.01.2016 19:00

Prepoznavanje, da smo v stresu, kako se pri nas kaže in kateri so vzroki zanj, je izhodišče, s katerega lahko načrtujemo spoprijemanje z grožnjo zdravju, pravi doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Doktorica socialne pedagogike Helena Jeriček Klanšček se ukvarja z raziskovanjem javnega duševnega zdravja. Je soavtorica številnih člankov in knjig ter priročnikov Ko te strese stres in Ko učenca strese stres. 

Kateri so telesni in fizični znaki, ki nam sporočajo, da smo v stanju negativnega stresa?

Tipični znaki, ki se pojavljajo pri večini, so pospešeno bitje srca, hitro dihanje, povišan krvni tlak, napete mišice, mrzle dlani in stopala, povečana budnost, vznemirjen želodec, občutek strahu ali ogroženosti, nemoči, tesnobe, žalosti, nespečnost, negativne misli, razbijanje srca, razdražljivost, umikanje v samoto. Ne gre le za telesne znake, ampak tudi znake na področju čustev, mišljenja, vedenja. Za posameznika je pomembno, da prepozna, kako se odzove v stresnih okoliščinah in kateri simptomi se pojavijo pri njem. Če okoliščine – namišljene ali realne –, ki jih doživljamo kot ogrožajoče, trajajo dlje ali se ponavljajo in stresni reakciji ne sledi sprostitvena reakcija, govorimo o kroničnem ali negativnem stresu. Za sodobno življenje so značilne številne različne stresne okoliščine, ki trajajo dlje, se ponavljajo, so zelo močne, zgoščene, včasih skoraj nepretrgane oz. jih posamezniki tako doživljajo. Veliko ljudi živi v stalnem stresu, kar pomeni, da gre za pogost oz. stalen občutek ogroženosti, ki zmanjšuje učinkovitost in je pomemben dejavnik za nastanek najrazličnejših bolezni in motenj.

Ali je res, da za stres ni nihče imun?

Ja, res je. Stres je sestavni in normalni del življenja, spremlja nas od rojstva do smrti. Stresna reakcija se sproži nezavedno in je odgovor na okoliščine, dogodke ali ljudi, ki jih doživljamo kot ogrožajoče, zato je zelo pomembna pri varovanju našega življenja. Težava je samo, da se lahko sproži zaradi resničnih groženj, kot je kamenje, ki se odkruši in pade pred nas, ali zaradi namišljenih okoliščin oz. skrbi, ki si jih sami povzročamo; denimo strah zaradi prihodnosti, skrb za otroke, premlevanje preteklih stresnih dogodkov. Pojavljanje stresne reakcije v obeh primerih lahko pojasnimo s tem, da telo ne loči med namišljenimi in realno ogrožajočimi okoliščinami oz. skrbmi.

  • CELOTEN ČLANEK JE NA VOLJO NAŠIM NAROČNIKOM. VABIMO VAS, DA TO POSTANETE.
Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Dela d.o.o.

Povezane vsebine