Po nekaterih predvidevanjih bo do leta 2050 na Zemlji živelo več kot 130 milijonov obolelih za demenco, vsak tretji primer te bolezni pa bi lahko preprečili, so dokazali strokovnjaki v raziskavi, katere izsledke povzema publikacija The Lancet.
Med ključnimi dejavniki za nastanek demence so med drugimi nižja izobrazba, izguba sluha, kajenje in fizična neaktivnost, so zapisali v povzetku študije.
Po trenutnih podatkih za to motnjo trpi 47 milijonov ljudi po vsem svetu, izsledki študije pa so bili predstavljena na letošnji konferenci mednarodnega združenja Alzheimer v Londonu.
Skupina 24 strokovnjakov opozarja, da lahko življenjski slog posameznika znatno zmanjša ali poveča tveganje za demenco. »Čeprav je demenca diagnosticirana v kasnejšem obdobju življenja, se začne razvijati že leta pred tem, zato je pri njej ključna preventiva,« je povedala profesorica londonskega univerzitetnega kolidža, Gill Livingston.
Nepojasnjen vpliv hrane
V raziskavi se sicer niso poglobili v to, kako hrana in alkohol vplivata na senilnost. Kot so povedali strokovnjaki, niso imeli na voljo dovolj podatkov, da bi razjasnili to povezavo in ugotovili, kako na pojav in razvoj demence vplivajo prehrambne navade in pitje alkohola.
Kaj pa drugi dejavniki?
Študija je na drugi strani pokazala, da je pri osebah, ki niso imele možnosti končati srednje šole, tveganje zanjo večje. Avtorji zato svetujejo učenje skozi vse življenje, saj je tako mogoče ohranjati zdrave kognitivne funkcije.
Eno od večjih tveganj za pojav demence predstavlja izguba sluha v srednjem življenjskem obdobju, kar lahko vodi, kot opozarjajo strokovnjaki, v družbeno izolacijo in depresijo, ki povečujeta tveganje za to degenerativno motnjo.
Strokovnjaki pa so podali še eno poročilo
Ob življenju brez cigaret, fizični aktivnosti, zdravi telesni teži, nadzorovanju krvnega tlaka in sladkorja v krvi je manjše tako tveganje za demenco kot tudi za srčno-žilne bolezni, piše v zaključku študije, kar po besedah njenih izvajalcev nedvomno pomeni: kar je dobro za srce, je tudi za možgane.
