Alergij je vedno več, ugotavljajo strokovnjaki. Razlogov je veliko, eden je ta, da smo ljudje vse bolj izpostavljeni snovem, s katerimi včasih sploh nismo imeli stikov, ker jih ni bilo, na primer nekatera zdravila, čistilna sredstva, kozmetični izdelki. Drugi je pretirana odzivnost imunskega sistema na snovi, ki same po sebi niso škodljive za organizem. V tem letnem času je posebno pogost seneni nahod, alergija na pelode, cvetni prah različnih rastlin, ki ga je spomladi, ko se začne cvetenje, še posebno veliko. Alergijo na cvetni prah ima najmanj 15 odstotkov prebivalcev, torej vsak šesti v Sloveniji.
Spomladanski seneni nahod najpogosteje povzroča cvetni prah leske, breze in jelše ter od maja tudi različne trave. Med prvimi znaki so draženje v nosu, steni žrela in oči, ki se solzijo, kihanje in voden izcedek iz nosu. Bolj občutljivi imajo lahko glavobol, povišano temperaturo, kašljajo, težko dihajo, so razdražljivi in potrti, izgubijo tek in slabo spijo. Znaki so podobni znakom prehlada.
Cvetni prah breze
je najbolj alergogen
V zadnjem tednu marca se začenja glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu breze je visoko alergogen in eden glavnih povzročiteljev alergijske reakcije spomladi, pravi Anja Simčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje: »Visoke obremenitve bodo predvsem aprila, v začetku maja pričakujemo konec glavne sezone.«
Kaj je alergija? Alergija je preobčutljivost organizma za določeno telesu tujo snov, ki ji pravimo alergen. Znani alergeni so cvetni prah, živalska dlaka, plesni, nekatera zdravila, sončna svetloba. Sami po sebi niso nevarni, pri preobčutljivih ljudeh sprožijo alergijsko reakcijo. Alergija pomeni, da imunski sistem brani organizem pred snovmi, ki mu niso čisto nič škodljive. Vendar zaradi aktivnosti imunskega sistema nastane vnetje, ki ga bolnik čuti s simptomi, kot so kihanje, srbež, težko dihanje, pekoče oči. Treba je poudariti, da ti simptomi niso značilni samo za alergijske bolezni, pogosto nastanejo v sklopu kakšnih nealergijskih vnetnih bolezni. |
Letos bodo aprila in maja v zraku povečane obremenitve s cvetnim prahom jesena, gabra, hrasta in bukve. Maja se sprošča še alergogeni cvetni prah platane, ki jo v Sloveniji najdemo po vseh parkih, večjih vrtovih in ob cestah. Poleg cvetnega prahu dreves se maja začne glavna sezona pojavljanja visoko alergogenega cvetnega prahu različnih trav. Ob lepem vremenu trave na Primorskem zacvetijo že sredi aprila, pravi Simčičeva in dodaja: »Na Primorskem je spomladi zrak močno obremenjen tudi z visoko alergogenim cvetnim prahom cipresovk, ki so eden glavnih vzrokov za pojav alergijskih reakcij v Sredozemlju.«
Zacvetijo tudi oljke, njihov cvetni prah je visoko alergogen in je poleg cvetega prahu cipres tipičen alergen za območje Sredozemlja. Po napovedih bodo obremenitve s cvetnim prahom oljk visoke, pravi sogovornica. Na Primorskem je obremenjenost zraka s cvetnim prahom breze nizka, vendar je navzoča visoka koncentracija gabra, ki je brezi soroden, torej precej alergogen. Maja po vsej Sloveniji zacvetijo iglavci, bor, smreka, jelka, te sproščajo veliko nizko alergogenega cvetnega prahu, ki večinoma ne povzroča zdravstvenih težav.
Zaščitite se
Spomladi je prisoten cvetni prah dreves, ki so večinoma razširjena po vsej Sloveniji, zato se alergenom ne moremo povsem izogniti. Anja Simčič alergikom svetuje, naj bodo pozorni predvsem na okolico svojega bivališča in naj se izogibajo neposredni bližini cvetočih dreves. »V času pojavljanja cvetnega prahu naj se preobčutljivi posamezniki čim bolj izogibajo alergenom in dosledno uporabljajo protialergijska zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Preobčutljivim odsvetujemo vsakršno športno udejstvovanje na prostem in druge fizične napore v toplem in sončnem vremenu.« Simčičeva alergikom priporoča, naj imajo med potovanjem zaprta okna avtomobila, v prezračevalnih napravah pa naj bodo redno vzdrževani filtri. Spomladi moramo paziti, da cvetnega prahu ne vnašamo v bivalne prostore. Stanovanje prezračimo ponoči ali po dežju, ko je prahu v zraku najmanj, pravi Simčičeva. »Priporočljivo je, da perila ne sušimo zunaj, ko pridemo domov, se preoblečemo in si umijemo obraz in lase. Oblačil, ki smo jih nosili zunaj, ne odložimo v spalnici.« Alergikom priporoča, da na okenski okvir namestijo mreže proti cvetnemu prahu.
V zadnjih desetih letih so številne raziskave pokazale tudi tako imenovano navzkrižnost alergenov med cvetnim prahom ter prehranskimi alergeni. Najmanj polovica ljudi z alergijo na pelod ima pogosto alergijske pojave tudi po uživanju sadja in zelenjave. Na pelod alergična oseba lahko neposredno po zaužitju določenega sadja in zelenjave začuti neprijetne simptome na koži, v ustni votlini, motnje dihanja ali celo splošno slabost. S kuhanjem ali močnim segrevanjem se alergenska sposobnost hrane uniči.
Pogosta bolezen Alergijske bolezni so pogoste: kakšno alergijsko reakcijo ima najmanj četrtina ljudi. Občasne nastanejo ob prejemanju kakšnega zdravila, največkrat antibiotikov ali zdravil proti bolečinam ali po pikih žuželk. Večina je kroničnih, kot je seneni nahod, in se pojavljajo vsakič, ko smo izpostavljeni alergenom. |
Kaj pomaga
Zdravljenje alergij, tudi senenega nahoda, je simptomatsko. To pomeni, da z zdravili odpravljamo znake, alergije pa ne pozdravimo. Zato, pravijo zdravniki, če se pojavijo težave zaradi cvetnega prahu, je najbolje, da se nekaj dni izogibamo zunanjim vplivom ali si pomagamo z jemanjem antihistaminikov. Moramo vedeti, da se ob jemanju teh lahko pojavijo določeni neželeni stranski učinki, kot sta zaspanost in utrujenost. Za zmanjšanje nabreklosti nosne sluznice lahko v lekarni kupite različne kapljice, pršila ali mazila. Vendar faramacevti priporočajo, da jih v predpisanih odmerkih smete jemati oziroma uporabljati največ nekaj dni.
In še nasvet: cvetnega prahu je v zraku najmanj po dežju in zvečer, zato takrat načrtujte sprehod ali zračenje prostora, če ste preobčutljivi za cvetni pelod.