Vroče poletje je tu, noge smo gotovo že zdavnaj osvobodili zaprtih čevljev in jih razgalili s sandali ali natikači. Srečneži so se odpravili tudi na daljši oddih, kjer si bodo nedvomno privoščili tudi boso hojo po plaži ali ob bazenu. In dvajset odstotkov teh se bo v kratkem najverjetneje spopadlo s skrajno neprijetno nadlogo.
Glivice imamo sicer vsi, najpogosteje so na sluznici ust, prebavil pa tudi na koži rok in nog. Poznamo jih več kot sto vrst in večina jih je človeku neškodljivih, obstaja pa tudi približno petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, nohtov, nožnice ali ustne votline, zelo redko resnejše oblike bolezni. Glivične okužbe kože spadajo med najpogostejše kožne bolezni, velikokrat jih opazimo šele v napredovali obliki: blaga rdečina in drobno luščenje, ki se največkrat pojavi na predelu med tretjim in petim prstom na nogi, običajno ne povzročata težav, dokler se tegoba ne stopnjuje do nabrekanja in pokanja kože ter vodenih mehurjev. Okužba se potem razširi na stopalo in njegove stranske predele, pojavijo se močno srbenje, skelenje in celo bolečina pri hoji. Raziskave kažejo, da glivice doletijo vsakega petega zemljana, nekoliko dovzetnejši so tisti, ki imajo težave s perifernim žiljem in živčevjem, ki trpijo za ortopedskimi nepravilnostmi stopal, jim nagajajo nohti in so bolj nagnjeni k poškodbam kože stopal, imajo sladkorno bolezen, težave s čezmerno težo in znojenjem, tisti s slabšo odpornostjo, odvisni od alkohola in oni, ki se dolgo zdravijo s kortikosteroidi ali antibiotiki. O okužbah pogosteje tožijo tudi redni obiskovalci savn in športniki zaradi tesne obutve, sintetičnih nogavic in intenzivnega znojenja, tegoba se pri njih imenuje tudi atletsko stopalo.
Najpogostejša je okužba nog (tinea pedis), in sicer v poletnih mesecih, ko se glivice razbohotijo, saj obožujejo mokro podlago, ki prekriva kopališča in športne objekte z velikimi in skupnimi prostori za prhanje, kjer se zadržuje veliko ljudi in je vseskozi prisotna vlaga. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko tegobo prenesemo tudi na druge družinske člane z neposrednim stikom ali prek okuženih predmetov, denimo obutve, nogavic ali brisač. Težava redko izgine sama, na spontano ozdravitev nikakor ne gre računati, poudarjajo zdravniki: okužba stopal se lahko sčasoma prenese na nohte na nogah ali celo druge dele telesa, največkrat v dimlje, na dlani in nohte rok ter kožo po trupu. Obisk zdravnika je nujen že ob prvih znakih, tudi zdravljenje bo dolgoročno učinkovito in hitrejše, če se bo začelo že v zgodnji fazi! S pregledom kožnih sprememb in laboratorijsko preiskavo prizadetega predela je treba najprej določiti glivico, ki je povzročila okužbo, potem pa izbrati ustrezno zdravilo: na voljo so sistemska zdravila, denimo tablete, ki so primerne pri hujših oblikah, ali lokalna, največkrat krema, ki uspešno odpravlja okužbe, ki so v vrhnjih slojih kože in na manjših površinah.
Seveda je tudi pri glivičnih okužbah izjemno pomembna preventiva: težavo lahko preprečimo, če redno negujemo stopala in skrbimo, da je koža vedno kar se da suha, po prhanju si skrbno obrišemo predele med prsti na nogah. Na javnih kopališčih in v prostorih s skupnimi prhami nosimo plastično obutev, ki jo redno vzdržujemo in pogosto menjamo. Čevlji naj bodo iz lahkotnih materialov, po vsaki uporabi jih obvezno prezračimo, nogavice naj bodo bombažne. Nikoli si ne sposojamo brisač, obutve ali nogavic! In seveda, z zdravim življenjskim slogom si krepimo odpornost in tako pomagamo telesu tudi v boju proti glivicam!
