V Sloveniji približno 1500 ljudi na leto doživi nenaden srčni zastoj, nekaj sto jih umre, ker jim tisti, ki so bili v bližini, niso pomagali. Ste vedeli, da lahko takojšen začetek temeljnih postopkov oživljanja do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju? Kar 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi doma, več kot polovica vseh pred pričami. Pa vendar začne v Sloveniji oživljati le približno 30 odstotkov očividcev.
Vsakega 16. oktobra zaznamujemo evropski dan oživljanja, ki letos poteka pod geslom Vsakdo lahko reši življenje. Z njim želijo poudariti pomen očividcev za preživetje tistih, ki doživijo srčni zastoj. Pri Slovenskem reanimacijskem svetu in Rdečem križu Slovenije poudarjajo, da je treba človeku, ki doživi zastoj srca, takoj ponuditi prvo pomoč, saj mu tako lahko rešimo življenje. Najprej preverimo, ali diha, in pokličemo klicni center (112). Potem določimo središče prsnega koša in izvajamo pritiske pet centimetrov globoko do prihoda reševalcev. Če je v bližini avtomatski zunanji defibrilator, si pomagamo tudi s tem. »V prvih minutah po srčnem zastoju je pri odraslih v krvi in pljučih še vedno kisik, zato lahko takojšnji stiski prsnega koša, ki jih izvajajo očividci, rešijo na stotine življenj vsako leto zgolj v Sloveniji,« pravi mag. Rajko Vajd, dr. med., predsednik Slovenskega združenja za urgentno medicino in predstojnik ZD Ljubljana Center.
V Sloveniji po podatkih iz leta 2015 oživlja le tretjina očividcev, kar nas uvršča na rep evropskih držav, kjer v povprečju postopke oživljanja začne 45 odstotkov laikov. Slovenci so sicer pripravljeni oživljati in poznajo znake srčnega zastoja, prav tako vedo, da je oživljanje s stiski prsnega koša enako učinkovito kot tisto, ki vključuje umetne vpihe. Večina Slovencev tudi ve, kaj je avtomatski zunanji defibrilator. A je večino strah, boje se, da ne bi pravilno oživljali ali da bi obolelega fizično poškodovali. Med ovirami za oživljanje nekateri navajajo tudi strah pred pravnimi posledicami ob morebitnem nepravilnem oživljanju. A posameznik za škodo ne odgovarja, medtem ko nekoga poškoduje, ko ga poskuša rešiti. Za opustitev reševanja pa sta predpisani odškodninska odgovornost in kazen zapora do enega leta.
Da bi več ljudi osvojilo znanje prve pomoči, bodo povečali ponudbo praktičnega usposabljanja. Tako bodo do konca oktobra izvedli več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja, več kot 20 jih bo tudi za zaprte skupine učencev in delavcev osnovnih ter srednjih šol. Pri RKS pa si še vedno prizadevajo, da bi prva pomoč postala del obveznih učnih vsebin in da bi vsi vozniki motornih vozil vsakih pet let osvežili svoje znanje prve pomoči.
