Sprožilci glavobolov so različni, od hormonskih dejavnikov do nepravilne prehrane in stresa. Poskrbite za sprostitev, dovolj spite in se dovolj gibajte, zlasti na svežem zraku.
Glavobol je vsaj enkrat v življenju doživelo oziroma občutilo več kot 75 odstotkov ljudi. V Sloveniji pesti migrena skoraj vsakega desetega prebivalca, za njo trpi vsaj trikrat več žensk kot moških. Glavobol je največkrat in pri večini ljudi le neprijetno stanje, ki nas opozori, da delamo nekaj narobe. Velikokrat bomo s spremembo življenjskega sloga težavo odpravili ali vsaj omilili. Vendar moramo biti pri glavobolih, zlasti pogostih in močnih, pozorni, opozarjajo zdravniki, saj so lahko znak resnega stanja: pojavijo se lahko pri meningitisu, encefalitisu, možganski kapi. Tudi nekateri znaki, ki se pojavijo ob glavobolih, zahtevajo takojšen obisk pri zdravniku; to so zmedeno govorjenje in težava pri razumevanju besed, zelo visok krvni tlak, omedlevica, otrplost ene strani telesa, težava z vidom, otrdelost vratu, visoka vročina, težave pri hoji, slabost in bruhanje, ki ju ne moremo pripisati virozi ali čezmernemu pitju alkohola.
Različni vzroki
Hude glavobole in migrenske napade lahko sprožijo hormonski dejavniki – menstruacija, ovulacija, puberteta, menopavza – in nepravilna prehrana ter nekatera živila, kot so čokolada, sir, kava, oreški, mesni izdelki, alkohol. Hude glavobole pa lahko sprožijo tudi spremembe letnega časa, spalnega ritma, nadmorske višine ali zemljepisnega položaja. Pogosti dejavniki so tudi senzorični dražljaji, na primer močna svetloba, utripajoča luč, glasen zvok ali vonjave. Med pogostimi sprožilnimi dejavniki je tudi stres, ki ga povzročijo naporno delo ali dejavnost, smrt, selitev, izguba službe, prepir in sprostitev.
Tako pogoste glavobole kot migrenske napade je treba zdraviti. Izberemo lahko zdravljenje z zdravili ali nefarmakološko zdravljenje, najboljša je kombinacija. Danes so na voljo izboljšana zdravila, imenujemo jih triptani, ki delujejo na 5-hidroksitriptaminske receptorje tako, da pospešujejo delovanje serotonina, ki prepreči razširitev žil v možganih. Kadar se žila razširi, se živci vzdražijo, kar občutimo kot bolečino. Bolečinski živci so namreč zelo občutljivi na razteg. Zdravljenje je lahko učinkovito le, če bolnik in zdravnik skupaj izdelata načrt, v katerem upoštevata vpliv sprožilnih dejavnikov migrenskega napada.
Da bo življenje lažje
Živeti s stalnimi glavoboli in še posebno z migreno je težko, a si k sreči lahko pomagamo sami z nekaterimi spremembami, ki jih moramo uvesti v svoj vsakdan. Predstavljamo nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali pri premagovanju glavobola in migrene. Ko začutite močan glavobol, ukrepajte hitro in se posvetujte z osebnim zdravnikom ter ostanite pri načinu zdravljenja, ki vam ga je priporočil. Prav hitro in zgodnje ukrepanje lahko pomaga preprečiti migreno. Zdravil ne jemljite na svojo roko in brez pogovora z zdravnikom, ker imajo nekatera resne neželene učinke in se ne smejo uživati v nosečnosti, pri ishemičnih srčnih boleznih in okvarah perifernih žil. Pomembno je tudi, da vzdržujete normalno telesno težo. Čezmerna telesna teža slabo vpliva na krvni tlak, kar še poveča možnost migrenskih glavobolov. Zato pojdite večkrat na sprehod za boljšo telesno kondicijo. Vzemite si tudi čas za sprostitev, vsaj 15 minut na dan bi bilo idealno. Tako boste zmanjšali raven tako fizičnega kot psihičnega stresa. Večkrat na dan se posvetite globokemu dihanju, da nahranite svoje telo s kisikom. Pri glavobolih igra pomembno vlogo tudi spanec, saj nereden urnik spanja pogosto pripomore k migrenam. Čezmerno spanje ob koncih tedna lahko sproži migrene prav tako pogosto kot premalo spanja zaradi stresa.
Ker lahko hude glavobole povzroči tudi laktoza, se ji izogibajte. Kot se zdi, se težava pojavi, ko v prebavnem traktu primanjkuje encima laktaze, ki razgrajuje laktozo, to najdemo v mlečnih izdelkih, kot so smetana, mleko, jogurt, sir, sladoled in mleko. Če ste občutljivi na laktozo, se je najbolje taki hrani odpovedati. Prav tako omejite ali iz prehrane povsem odstranite umetna sladila, ki jih nekateri proizvajalci uporabljajo v nizkokaloričnih sokovih, tonikih in drugih brezalkoholnih pijačah. Tudi ti lahko povzročijo migreno, predvsem pri ženskah.
Tudi prehrana
je pomembna
Tako kot pri ohranjanju splošnega zdravja tudi pri preprečevanju glavobolov igra pomembno vlogo prehrana. Priporočljivo je, da jemo zdravo, svežo in raznovrstno hrano. Naš jedilnik naj bo pripravljen iz sveže zelenjave, sadja in polnozrnatih žitaric, z nižjo vsebnostjo proteinov, malo maščobe in veliko vode. Dnevni obroki naj bodo manjši in dobro uravnoteženi, med njimi naj ne mine več kot tri ali štiri ure. Redni obedi pomagajo obdržati stalno raven sladkorja v krvi, varujejo želodec pred preveč kisline in omogočajo stalen pretok hrane skozi črevo. Prav tako poskrbite, da boste imeli vedno, tako v službi kot doma, pri roki zdrav prigrizek, saj boste tako preprečili nizko vsebnost sladkorja v krvi. S smiselnim prehranjevanjem in uvedbo dobrih prehranjevalnih navad veliko pripomoremo svojemu zdravju nasploh. Kot prigrizke lahko jemo sadje, kos polnozrnatega kruha z bananovim namazom, med in prepečenec.
Se pa morajo vsi, ki imajo pogosto glavobole, izogibati predelanim mesnim izdelkom, kot so salame in druge klobase, ter izboljševalcem okusa, ki jih najdemo v številnih že pripravljenih jedeh, ustekleničenih omakah, čipsih in pogosto v hrani iz kitajskih restavracij. Še najpomembneje pa je, da se izogibamo pretiranemu pitju kofeinskih in alkoholnih pijač ter sladicam. Večina meni, da brez pitja kave, močnega rdečega vina in čokoladne sladice ni dobrega obeda. Kofein, močno rdeče vino, staran sir in čokolada so klasični povzročitelji migrene. Z osebnim načrtom omejitve škodljive prehrane, kar najlažje storite z vodenjem dnevnika in zapisovanjem zaužite hrane, boste učinkovito preprečili napade glavobolov in migrene.
