Še dodatno jih razje, zaduši zdravo samopodobo in pravo veselje do življenja. Med 3. nacionalno konferenco o alkoholni politiki minuli teden sta nam dr. Maja Zorko in mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje odgovorili na nekaj ključnih vprašanj, ki zadevajo tvegano in škodljivo pitje.
Kateri novi podatki so se pokazali v zadnji raziskavi o pitju alkohola v Sloveniji?
Alkoholne pijače v Sloveniji pije večina odraslih prebivalcev, le 10 odstotkov je takih, ki v zadnjem letu niso posegli po njih. Vsak deseti oziroma približno 117.000 prebivalcev pije čezmerno, 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let pa se opija ena- do trikrat mesečno ali pogosteje. Gre za načine pitja, ki so tvegani za varnost in zdravje pivca ter se veča verjetnost za socialne, zdravstvene in druge posledice zaradi pitja alkohola v družbi.
Ali je oseb, ki pijejo tvegano ali škodljivo, glede na zadnja desetletja več?
Delež tako imenovanih čezmernih pivcev v populaciji odraslih, starih od 25 do 64 let, sicer pada, a ne v vseh starostnih skupinah. Povečuje se v najmlajših starostnih skupinah žensk, kar je še posebno skrb vzbujajoče, saj gre za obdobje, ko načrtujejo nosečnost in rojevajo otroke. Ugotavljamo pa, da je tako med moškimi kot ženskami vse več opijanja.
Kaj natančno pomeni čezmerno pitje in kaj opijanje?
Čezmerno pitje je pitje v količinah, ki presegajo tako imenovano mejo manj tveganega pitja – moški v povprečju več kot dve alkoholni pijači na dan, ženske v povprečju več kot eno na dan. Opijanje pomeni pitje večjih količin alkohola ob eni priložnosti – za moške več kot pet alkoholnih pijač ob eni priložnosti in za ženske več kot tri.
Kdaj je človek alkoholik – že ko spije kozarček na dan po kosilu?
Odvisnost od alkohola opredeljujemo na podlagi več vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvijejo po ponavljajočem se škodljivem uživanju alkohola. Pri težavah pri obvladovanju začetka in prenehanja pitja ter oslabljeni sposobnosti nadziranja količine popitega alkohola, ko oseba pije več in bolj pogosto ter dlje, kot je nameravala. Želi si in poskuša nadzorovati svoje pitje, a brez uspeha. Čuti močno željo, prisilo po pitju ter vztrajanju pri uživanju alkohola kljub škodljivim posledicam. To postaja glavna skrb odvisne osebe, zato zanemarja druge dejavnosti. Vedno več časa porabi za pridobivanje in pitje alkohola oziroma za okrevanje po njegovih neprijetnih posledicah. Stanje odtegnitve, ki nastane zaradi prekinitve ali omejitve pitja, se kaže z znaki abstinenčnega sindroma. Oseba uživa alkohol, da bi znake ublažila ali bi v celoti izginili. Za doseganje enakega ali pričakovanega učinka pa je potrebna vedno večja količina alkohola oziroma je ob enaki količini učinek bistveno manjši.
Drži, da en alkoholik v družini slabo vpliva na samozavest prav vseh njenih članov ter so bolj nagnjeni tudi k drugim odvisnostim, kot so deloholičarstvo, odvisnost od spolnosti, motnje hranjenja, kockanje in podobno?
Odvisnost od alkohola je bolezen, ki negativno vpliva na celotno družino, saj spremeni odnose in vloge v njej. Negativne posledice, poleg partnerja, občutijo predvsem otroci, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost, biti v oporo in pomoč. V družinah, v katerih je odvisnost, je verjetnost odvisnosti pri potomcih večja, deloma zaradi povečane genske nagnjenosti deloma zaradi specifičnega okolja. Starši, ki so odvisni, bodo namreč otroku predali del genske nagnjenosti za razvoj odvisnosti, hkrati pa ga bodo izpostavljali okolju, ki verjetnost razvoja odvisnosti povečuje.
