Do tretjega meseca starosti se po nekaterih podatkih izključno s pripravljenimi nadomestki hrani že skoraj tretjina vseh dojenčkov. Materino mleko s svojo enkratno sestavo dojenčku v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebne za rast in razvoj, zato Svetovna zdravstvena organizacija za to obdobje priporoča izključno dojenje – kljub temu pa pri nas pri tej otrokovi starosti izključno doji le še 0,6 odstotka mamic, kažejo raziskave.
Dojeni bolj zdravi
Pri nedojenih otrocih se poveča tveganje za okužbe, čezmerno telesno težo in debelost, motnje presnove, zgodnji pojav alergij in astmo, opozarjajo z Inštituta za varovanje zdravja RS: že leta 1908 je dr. Bogdan Derč, prvi slovenski pediater, zagovarjal dojenje. Statistični podatki so takrat namreč kazali, da bolezen preživi več dojenih otrok kakor nedojenih. Dojenje se je v prejšnjem stoletju v razvitih državah nekoliko opuščalo, v zadnjem času pa zaradi številnih pozitivnih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na zdravje otroka in matere ter skrbnejšega odnosa do okolja spet postaja številka ena pri hranjenju in negi. Zanimivo, neuradni podatki Perinatalnega informacijskega sistema IVZ kažejo, da je pri nas v letu 2012 ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 96,9 odstotka mater (neuradni podatek), po odpustu pa je dojenje upadlo. In čeprav matere poročajo, da jim v najpomembnejšem obdobju v življenju ob strani stoji partner, svetujejo pa da jim še zdravstveno osebje, lastne matere, drugo sorodstvo in prijateljice, tudi svetovalna društva ter seveda danes nepogrešljivo medmrežje, je opora pri dojenju očitno še vedno pomanjkljiva: da bi ženske svojo odločitev za dojenje uresničevale, potrebujejo ustrezne informacije, podporo in pomoč, poudarjajo pri Svetovni zvezi za dojenje, pri tem pa je pomembna tudi skladnost med posameznimi informacijami in nasveti ter praktično pomočjo. Pomembno je predvsem, da sta konkretna pomoč in podpora res na voljo, ko se mama sreča z novim izzivom ali nalogo, pa naj bo to v porodnišnici ali doma!
Spodbuda okolice
Opora materi, podpora dojenju se glasi letošnje vodilo svetovnega tedna dojenja, ki ga zaznamujejo v več kot 150 državah, najpogosteje v prvih avgustovskih dneh. Če mati iz različnih razlogov ne more dojiti ali pa se dojenje ne vzpostavi učinkovito zaradi razlogov pri otroku, se je smiselno posvetovati: da bi dojenčka izključno dojila do dopolnjenega šestega meseca, potem pa ob uvajanju mešane prehrane dojenje nadaljevala, potrebuje znanje, spretnost in ustrezne razmere. Najpomembnejšo vlogo pri tem imajo njena družina in najožji krog prijateljev z izkušnjami in morda toplo pripravljenim obrokom, ki materi omogoči več prostega časa za posvečanje otroku in njegovemu hranjenju, ter zdravstveni in drugi strokovnjaki, veliko pa lahko prispevamo tudi mi: torej okolica, ki bo brez predsodkov materi in otroku zagotovila mirno in tiho okolje.
Skupaj prebrodimo krizo
Ne pozabimo na dobro delujoč zdravstveni in socialni sistem, zagotovljene socialne in zdravstvene pravice matere in otroka ter pravice na delovnem mestu in v zaposlovanju, ki lahko zadovoljijo materine potrebe in potrebe njene družine, sploh sredi vsesplošne gospodarske krize, ki vzbuja eksistencialni strah, opozarja Svetovna zveza za dojenje: nosečnicam je treba omogočiti, da se kljub vsemu veselijo otroka in njegove prihodnosti ter se posvetijo njegovi negi in vzgoji. In kjer ne zadostuje pomoč družine in prijateljev, lahko priskočijo združenja izkušenih strokovnjakov: v Sloveniji delujeta dve zvezi, ki lahko z izobraženimi in usposobljenimi svetovalkami oziroma svetovalci za dojenje in laktacijo usmerita matere in njihove bližnje ter jim ponudijo ustrezne vire informacij in znanje, Društvo za podporo in pomoč doječim materam (La Leche League Slovenija) in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (IBLCE Slovenija).
| Mama mami Svetovna zveza za dojenje letos poudarja pomen t. i. vrstniškega svetovanja: »Pred šestinpetdesetimi leti se je združilo sedem doječih mater in ugotovilo, da je njihova zmožnost dojenja lastnih otrok povezana s tem, da so druga od druge prejele ustrezne informacije, izobrazbo in čustveno podporo. Ugotovile so, da bi številne matere, ki si želijo dojiti, to lahko uresničile, če bi tiste okrog njih, njihove vrstnice, le imele znanje in spretnosti, ki bi jih usposobili za podporo. Ustanovile so Mednarodno zvezo za podporo dojenju (La Leche League International) in tako je bila rojena podpora mama mami. Ženske socialne mreže pomembno vplivajo na odločitev posameznic, povezane z zdravjem. Ženske pogosto sledijo drugim ženskam, s katerimi delijo življenjske izkušnje, zlasti če gre za izkušnje, povezane s starševstvom. Če je v bližini mlade matere druga ženska, ki jo bo razumela in s katero se bo lahko poistovetila, se bo z materinstvom lažje soočala in v njem uživala. Vrstniška svetovalka je materam na njihovi poti skozi starševstvo dragocena partnerica, pomaga jim pri pridobivanju gotovosti in samozaupanja v zmožnost dojenja. Model vrstniškega svetovanja temelji na pridobivanju informacij od drugih, materam bo pomagal pri ugotavljanju, da je potovanje skozi dojenje učni proces za vse nas …« |
