Vrnitev v šolske klopi hkrati težka in prijetna

Novo šolsko leto za mnoge že spet trka na vrata, nekateri bodo v svet učenosti letos vstopili prvič. Prestopa med šolarje se otroci večinoma veselijo, kar pa še ne pomeni, da ena največjih prelomnic v življenju ne prinaša tudi stresa in negotovosti.

»Prehod iz vrtca v šolo za vsakega otroka pomeni veliko spremembo, ki je načeloma prijetna, hkrati pa tudi stresna,« pojasnjuje dr. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., vodja ambulante v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. »Privaditi se morajo na novo okolje, nove ljudi, nove zahteve. Nekaterim se uspe prilagoditi prej, drugim pozneje.« Takšne spremembe običajno spremljajo pozitivna čustva in prijetni občutki, toda bojazni prav tako ne primanjkuje: »Otroci ne vedo čisto dobro, kaj vse jih čaka, in neznanega nas je praviloma vse malo strah. Ta dvojnost občutkov je nekaj normalnega in pričakovanega,« še pove dr. Hudoklinova in poudarja, da je okolje, v katerem živijo in odraščajo, velikega pomena pri sprejemanju pomembnih novosti: »Če živijo v spodbudnem okolju, ki jih v takšnih situacijah pomiri, se brez večjih težav prilagodijo na novo situacijo. Treba jih je spodbujati, da bodo zmogli in da jim bodo starši pomagali, če bo treba.«

Nismo vsi enaki, zato je povsem normalno, da otroci različno doživljajo prehod v šolske vrste. Kateri pa so znaki, da prestop med cicibane ne poteka najbolj gladko? »Pri otrocih, ki potrebujejo nekoliko več časa za prilagajanje, se lahko pojavi strah pri odhodu v šolo, zvečer morda težje zaspijo, lahko so nekoliko bolj razdražljivi, jokavi, bolj iščejo bližino staršev,« nadaljuje dr. Hudoklinova. »Nekateri na začetku šole zbolijo in prebolijo kakšen prehlad ali virozo. Vse takšne spremembe vedenja ali težave običajno po nekaj tednih minejo. Če trajajo dlje – več kot mesec ali dva – in se celo stopnjujejo, je priporočljivo, da se starši povežejo najprej s šolo in se pogovorijo, kako bi otroku olajšali prehod v šolo, kako mu lahko tako v šoli kot doma pomagajo.«

Vrnitev v delovni ritem

Ne le bodoči cicibani, nekaj stiske lahko v prihodnjih tednih občutijo tudi starejši, torej tisti, ki obiskujejo že višje razrede: brezskrbno in dolgo poletje mnoge poleni in misli na obveznosti odpihne daleč proč, zato je vrnitev v šolske klopi lahko za nekatere izjemno naporna, pojasnjuje dr. Hudoklinova: »Vrnitev v šolske klopi je običajno oboje –težka in prijetna. Težka zato, ker otroke čakajo nove obveznosti, ki morajo biti opravljene, pa če jim to ustreza ali ne. Čaka jih šolska rutina, ki se ne ozira veliko na to, koliko so pripravljeni na delo. Prijetna pa je za večino šolarjev zato, ker se vrnejo med vrstnike, prijatelje, veliko jih pogreša druženje z njimi. Prav tako se v šoli dogaja veliko interesnih dejavnosti, kamor otroci praviloma radi hodijo, zato so te dejavnosti zanje prijetnejši vidik šole. Pa tudi sicer je kar veliko otrok, ki jim je vpijanje novega znanja v veselje – čeprav morda tega ne bodo izrecno povedali.« Običajno so zato povsem smiselne priprave na nove podvige, poudarja: »Pri starejših se je treba prav tako pripraviti s pripravo šolskih potrebščin, novega ritma spanja, zgodnejšega vstajanja, hkrati pa tudi načrtovanjem življenja med šolskim letom. Če so bile v preteklem letu prisotne učne težave, je treba narediti načrt, kako se lotiti novega šolskega leta in kako pravočasno organizirati pomoč, če in kadar bo potrebna.«

Pa ne le otroci, pogosto se tudi odrasli težko prilagodimo na neusmiljeni delovni ritem po vrnitvi z oddiha, na to, kako bomo spremembo doživeli, pa vplivajo predvsem razmere na delovnem mestu in narava samega dela, poudarja sogovornica: »Pri odraslih je vrnitev v službo precej povezana s tem, kakšno je delo, ki ga opravljamo. Če ga opravljamo z veseljem, če je to delo, ki nas izpolnjuje in ne povzroča prevelikih pritiskov, in če delamo v kolektivu, v katerem ne doživljamo večjih konfliktov, je vrnitev na delo prijetna. Pomembno je tudi, da je preživeti dopust trajal vsaj dva tedna (v enem kosu), ker je to obdobje, ki ga večina ljudi potrebuje, da odklopi delovne obveznosti, se umiri, izstopi iz rutine delovnika in se sprosti ter posveti stvarem, za katere med službo nimamo časa. Dopust naj bo preživet aktivno, z določenim telesnim gibanjem, druženjem in drugimi sproščujočimi dejavnostmi.«