Nikoli ne bi smeli dopustiti, da bi se možgani polenili. Vsakodnevno morajo zato reševati naloge, ki jih ohranjajo vitalne. Te so lahko povsem preproste, kot je, denimo, podpisovanje ali zapenjanje gumbov z levo oziroma z nedominantno roko.
Prav tako med odlično vadbo za možgane sodijo reševanje križank, rebusov in sudokuja, učenje novih znanj in veščin, govorjenje tujih jezikov, igranje šaha in podobno. Več nalog, kot bodo imeli, bolje bodo služili v vseh obdobjih življenja.
Optimizem in vadba
Ob tem so za male sive celice in njihovo zdravje pomembni pozitiven odnos do življenja, čim manj stresa, redna telesna aktivnost in prava prehrana. Določena živila jih resnično lahko varujejo pred poškodbami in ohranjajo njihovo zdravje. Tako je dokazan pozitiven vpliv mediteranske prehrane, ki jih varuje pred nevrodegenerativnimi boleznimi (degeneracija in odmiranje živčnih celic) in cerebrovaskularnimi obolenji (motnje in obolenja možganskih žil) ter pred nekaterimi oblikami rakavih obolenj.
Živila za boljši um
Mediteranska prehrana je blagodejna za stene krvnih žil, izboljšuje njihovo elastičnost in pozitivno vpliva na celice v njihovih stenah. V njej prednjačijo nenasičene maščobe, zlasti olivno olje, zelenjava in sadje, živila, bogata je z neprebavljivimi vlakninami, in seveda ribe. Že zgolj uživanje teh enkrat tedensko tveganje za možgansko kap zmanjša, pet ribjih obrokov ali več na teden pa ga ublaži za eno tretjino. Nizozemska študija je ob tem dokazala, da redno uživanje jabolk, hrušk, cvetače, kumar in čičerike tveganje za možgansko kap zmanjša za polovico. Druga, možganom prijazna živila so še zelje, brokoli, avokado, jagodičevje, stročnice in cela žita. Vsebujejo veliko vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov.
Pomemben je spanec
Med spanjem možgani predelujejo, shranjujejo in beležijo informacije, pridobljene prek dneva. Na kratkoročni spomin pozitivno vpliva že šest minut počitka, ura in pol spanca pa pomaga možganom krepiti dolgoročni spomin.
Vaja z očmi
Da bi si lažje zapomnili nekaj pomembnega, med usvajanjem informacij oči premikajte levo in desno. Pol minute z njimi glejte v levo in pol v desno ali jih obračajte gor in dol. Ta mala vaja pomaga združiti obe možganski polovici, in kadar ti dve med seboj dobro komunicirata, možgani lažje skladiščijo podatke, so dokazali strokovnjaki z univerze v Manchestru.
Drugačno okolje
Da bi možganom zadajali vedno nove izzive ter jih tako spodbujali k tvorjenju novih nevronskih povezav in poti, čim večkrat menjajte njihovo okolje. Vsak dan ali kar vsako uro lahko na svojem računalniku zamenjate ozadje, občasno si omislite nove stenske tapete, učite se besedila pesmi, in ko eno usvojite, se naučite novo. Učenje stihov namreč spodbuja delovanje aktivnega spomina in krepi koncentracijo.
Pet najboljših živil za možgane
Mediteranska prehrana: Ribe, olivno olje, sadje, zelenjava so živila, povezana z nižjo stopnjo smrtnosti zaradi srčno-žilnih bolezni, z manjšim tveganjem za možgansko kap ter parkinsonovo in alzheimerjevo bolezen.
Temna čokolada: Zaradi v kakavu prisotnih sestavin se stimulira del možganov, zaslužen za nastajanje dopamina. Ta del je ključen tudi za spomin in učenje ter pomaga ohranjati zdravje centralnega živčevja.
Borovnice: Redno uživanje borovnic krepi spomin in pomaga pri priklicu že shranjenih informacij. Prav tako jagodičevje izboljšuje koncentracijo in varuje pred alzheimerjevo boleznijo.
Ribe: Mastne ribe severnih morij blagodejno vplivajo na zdravje možganov, zmanjšujejo tveganje za cerebrovaskularne bolezni in varujejo pred nevrodegenerativnimi poškodbami. Ključ je v beljakovinah, zdravih maščobah ter vitaminih B in D.
Kozarček rdečega vina: Če bi radi izboljšali delovanje možganov in kognitivne funkcije, večkrat jejte lupinaste plodove, temno čokolado in pijte zeleni čaj, po obroku pa si privoščite kozarček rdečega vina. Tudi to namreč v zmernih količinah zaradi antioksidantov spodbuja delovanje in ohranja zdravje malih sivih celic.
