Vitamin D lahko dobimo s hrano ali sončenjem, in prav glede slednjega se krešejo mnenja strokovnjakov: nekateri poudarjajo pomen sončenja v zvezi z nastajanjem vitamina D, dermatologi pa poudarjajo, da potreba po njem ni zadosten razlog za pretirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, ne sončnim in še manj tistim v solariju! Vitamin D je pomemben za naš organizem, za njegovo normalno delovanje ga potrebujemo med 400 in 800 E na dan, odvisno od starosti, zdravstvenega stanja, načina življenja, izpostavljanja sončnim žarkom. V določenih bolezenskih stanjih so potrebe po njem lahko tudi večje. Pomanjkanje vitaminov se lahko pojavi pri otrocih, starejših, kroničnih bolnikih in odvisnikih. Normalno količino vitamina D dobimo s hrano pa tudi prek tvorjenja v koži pod vplivom sonca. »Natančne potrebe je sicer težko določiti, saj je težko oceniti količino vitamina D, ki ga telo tvori samo. Pozimi, ko je manj sonca in naše telo težje samo tvori vitamin D, ga moramo s hrano vnesti nekoliko več kot poleti, ko je sonca dovolj,« pravi mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologinja iz Dermatološkega centra Parmova v Ljubljani. Številni strokovnjaki v zimskem obdobju svetujejo redno dodajanje vitamina D v prečiščeni obliki, ki je na voljo v lekarnah. Vendar, opozarja Adamičeva, je potrebna velika previdnost, da ne povzročimo predoziranja, o primernih količinah se je treba posvetovati z zdravnikom oziroma farmacevtom.
Za zdrave kosti in zobe
Pretirano uživanje vitamina D – ki je topen v maščobah in se njegov presežek iz telesa ne izloča prek ledvic z urinom kot pri vodotopnih vitaminih – lahko privede do presežka vitamina v organizmu in do povišane vrednosti kalcija v krvi in urinu ter kalcifikacije mehkih tkiv, predvsem ledvic, srca, pljuč in arterij, opozori sogovornica. »Ob pretiranem vnosu vitamina D lahko pride do prave zastrupitve z izgubo teka, kovinskim okusom, slabostjo, bruhanjem, glavobolom, krči v trebuhu, drisko, povečanim izločanjem urina, hiperkalciemijo, lahko tudi do vnetja trebušne slinavke. To se lahko, na srečo redko, zgodi tudi pri zdravljenju nekaterih kroničnih bolezni kože z drugimi oblikami oziroma izpeljankami vitamina D.«
Vendar, dodaja, je pri odraslih vzdrževanje normalne količine vitamina D dokazano povezano z zmanjšanim številom padcev in zlomov kosti: »Najpomembnejša funkcija vitamina D je vzdrževanje serumske koncentracije kalcija in fosforja s tem, da povečuje njuno absorpcijo v črevesju. Poleg tega vpliva na rast kosti in vezivnih tkiv, torej prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob, k delovanju mišic, imunskega sistema in ima vlogo pri delitvi celic. Potreben je tudi za agregacijo trombocitov.«
Vitamin D (kalciferol) je topen v maščobah in se nahaja v dveh oblikah, kot vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol); vitamin D2 je v živilih rastlinskega izvora, vitamin D3 pa v živilih živalskega izvora, v mastnih ribah (losos), v ribjem olju, kaviarju, jetrih, jajčnem rumenjaku in mleku z dodatkom vitamina D. S hrano zaužiti vitamin D se absorbira v tankem črevesju, nato se prek limfnega sistema hitro prenese v jetra, kjer se pretvori v obliko, ki jo kri nato prenaša po telesu do celic, ki ga potrebujejo.
Sončenje
Nekateri strokovnjaki begajo ljudi z objavami o koristnosti sončenja v zvezi z nastajanjem vitamina D, pravi Adamičeva in dodaja, da o tem, da človeško telo za normalno delovanje potrebuje dnevno določeno količino vitamina D, ni nikakršnega dvoma. Vitamin D3 lahko dobimo tudi s sončenjem: ob sončni svetlobi se pod vplivom ultravijoličnih žarkov skupine B sintetizira v koži. »Da bo pod vplivom svetlobe nastalo dovolj vitamina D, moramo kožo nastaviti soncu le nekaj minut na dan. Zadostuje, da pride v stik s soncem samo nekaj kvadratnih centimetrov kože. Površina hrbtišč rok in obraza naj bi bila izpostavljena soncu polovico časa, ki je sicer potreben, da se na koži razvije rdečina,« razloži mag. Adamičeva in opozori, da telo s sončenjem načeloma tvori toliko vitamina D, kot ga potrebuje. Zadostuje izpostavljanje kože obraza, hrbtišč rok in podlakti – pri svetlopoltih za pet minut, pri temnopoltih deset. Daljši čas sončenja ne omogoča nastajanja večje količine vitamina. Zaloge, ki ob tem lahko nastanejo, so minimalne in zadoščajo za največ dva meseca. »Potreba po vitaminu D ni zadosten razlog za pretirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, ne sončnim in še manj tistim v solariju! Mnogo bolj varno ga je dobiti s primerno prehrano in ga redno dodajati v obliki prehranskih dodatkov kot se izpostavljati kancerogenim sončnim žarkom,« je prepričana Adamičeva.
Kdo ga ima premalo Skupine ljudi z višjim tveganjem za pomanjkanje vitamina D: |
Če ga je premalo
Pomanjkanje vitamina D je zdravstveni problem po vsem svetu. Predšolski otroci naj bi po slovenskih študijah dosegali približno petino priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa dobro polovico, kar kaže na slabo pokrivanje potreb po njem, pravi sogovornica in dodaja, da se težave pojavljajo predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi tedaj veliko manjša kot poleti. »Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in otrocih privede do rahitisa, pri katerem opazimo odebelitve na hrustancih, deformacije skeleta ter manjšo moč mišic. Pri starejših ljudeh lahko privede do razgradnje kosti, osteomalacije, kar lahko vodi do spontanih zlomov kosti. Zaradi pomanjkanja vitamina D pride tudi do slabše absorpcije kalcija, kar v starosti vodi v nastanek osteoporoze,« pravi Adamičeva in opozori, da je pri odraslih pravzaprav težko prepoznati njegovo pomanjkanje, saj so znaki, ki kažejo na to, blagi, neznačilni in se počasi razvijajo. »Blagi znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D, so izčrpanost, fizična oslabelost, bolečine v mišicah in kosteh, na primer bolečine v križnem predelu pri ženskah, utripajoče bolečine v križu, v medenici, spodnjih okončinah, bolečine ob pritisku na prsnico ali golenico ter oslabelost mišic.«
Nekatere skupine ljudi imajo večje tveganje za njegovo pomanjkanje, to so starejši od 65 let, ženske, ki dolgotrajno dojijo brez dodatnega uživanja vitamina D, temnopolti ljudje, tisti, ki bivajo v zaprtih prostorih, in debeli ljudje. Tudi uživanje nekaterih zdravil lahko privede do takšnih težav, na primer jemanje sredstev proti krčem (antikonvulzivi), glukokortikoidov itd.