Virusi, hujši od zike

Znanstveniki so med nas pred komaj nekaj dnevi vrgli bombo, da je še nevarnejši, kot so mislili, a je mati narava iz svoje zakladnice izvlekla še nevarnejša, močnejša in smrtonosnejša orožja, ki so (in z nenadnimi izbruhi še vedno) kosila med ljudmi.

1. Virus marburg: prvič so ga zaznali v 60. letih v idilični nemški vasici Marburg, ob tem pa še izbruha v Frankfurtu in Beogradu. Od tedaj je kosil še po različnih predelih Afrike in nekdanje Sovjetske zveze, nazadnje pa je izbruhnil predlani v Ugandi. Podobno kot ebola spada med hemoragične mrzlice in povzroča notranje krvavitve, prenašajo pa ga glodavci, klopi in komarji. Z grozljivo 90-odstotno stopnjo smrtnosti, ob tem da cepiva še vedno ni.

2. Ebola: po triletnem boju s pandemijo, ki je nazadnje začela kositi leta 2013, je bilo 29. marca letos izredno stanje vendar končano. A je prišlo z visokim davkom, z več kot 11.000 žrtvami, tokratni izbruh pa je bil od leta 1976, ko so ebolo prvič zaznali, že 25. po vrsti. Med petimi sevi ebole, vsi nosijo ime po predelih Afrike, je najsmrtonosnejša zairska z 90-odstotno smrtnostjo.

3. Virus hanta: virus, ki ga spremljajo odpoved pljuč in ledvic ter vročina, je dobil ime po reki v Koreji, ker je prvič kosil med ameriškimi vojaki med korejsko vojno sredi prejšnjega stoletja. Primarno ga prenašajo glodavci, nedavno pa smo zaznali tudi prenos s človeka na človeka. V Evropi poznamo tri njegove različice.

4. Ptičja gripa: četudi je stopnja smrtnosti kar 70-odstotna, je možnost okužbe k sreči precej majhna. Možna je namreč le z neposrednim stikom človeka s perjadjo.

5. Virus lassa: na zdravstvenem zemljevidu se je prvič pojavil leta 1969, ko se je v majhni nigerijski vasi z njim okužila medicinska sestra. Prenašajo ga glodavci, strokovnjaki pa ocenjujejo, da ga prenaša približno 15 odstotkov glodavcev zahodne Afrike.

6. Virus junin: čeprav nevarne viruse, ki širijo hemoragične mrzlice, najpogosteje in najhitreje povezujemo z Afriko, je Argentina tista, na katero pomislimo ob omembi virusa junin. A čeprav povzroči huda vnetja in krvavitve kože, ga običajno ne zaznamo v začetnem stadiju, saj simptomi najprej vse preveč spominjajo na druge, manj nevarne in splošnejše bolezni.

7. Krimsko-kongovski virus: virus, ki povzroča simptome, podobne tistim pri eboli in marburgu, prenašajo klopi. V prvih dneh okužbe bolnik krvavi po obrazu, iz ust in žrela, smrtnost pa je 30-odstotna. V Evropi se je pojavil na Kosovem, v Albaniji, Bolgariji, Turčiji in Grčiji.

8. Virus machupo: v Boliviji je leta 1963 prvič izbruhnil virus machupo, pri katerem vročino spremljajo močne krvavitve. Bolezen z zloveščim vzdevkom črni tifus se prenaša s človeka na človeka, stopnja smrtnosti pa je do 30-odstotna.

9. Kyasanurski gozdni virus KFD: od 100 do 500 ljudi se vsako leto okuži z virusom, ki je prvič izbruhnil leta 1955 v gozdnati pokrajini obalne jugozahodne Indije. Prenašajo ga klopi, čeprav znanstveniki predvidevajo, da so prenašalci bolezni z do 10-odstotno stopnjo smrtnosti lahko tudi podgane in ptiči. Zanj so značilne bolečine v mišicah, močni glavoboli in, seveda, vročina.

10. Virus denga: vselej prisotna grožnja, ki se je popotniki – zlasti tisti, ki jo mahajo v tropske kraje – dobro zavedajo, je mrzlica denga. Prenašajo jo komarji, vsako leto pa se okuži od 50 milijonov do dobrih 500 milijonov ljudi, umre jih od 10.000 do 20.000. T. P. Po triletnem boju z ebolo se je konec marca letos izredno stanje vendar zajezilo. Čeprav je droben, je komar eden od naših najhujših sovražnikov.