Ljudje se zavedamo kratkoročnih učinkov sonca, dolgoročnih, kot sta staranje kože in povečana nevarnost za nastanek raka, pa večino zaskrbi šele, ko opazijo spremembe na koži. Zato moramo kožo, še posebno obraz, zaščititi tudi takrat, ko nismo na dopustu. Dobro je, da imamo v torbici vedno zaščitno kremo. »Po 30. letu starosti ni kože, ki ne bi potrebovala zaščite. S tem preprečimo nastajanje kožnih lis, rjavih peg in znamenj, ki so za pacientke izjemno moteča in bi jih najraje izbrisale, če bi to bilo mogoče,« pravi specialistka dermatovenerologije dr. Larisa Stojanovič.
Da so sončni žarki škodljivi, ni dvoma. Še posebno pretiravanje. »Pretiravamo takrat, ko dovolimo, da je koža rdeča in opečena ter se bo kasneje lupila. Če se nam to zgodi, smo za to leto izkoristili bonus za izpostavljanje soncu. Vsaka taka napaka na koži pusti dolgotrajno sled,« opozarja dermatovenerologinja.
Do barve postopoma
Naš organizem je z evolucijo razvil obrambni mehanizem. Tvorba dodatnega pigmenta – melanina – je ten, ki ga imamo. »Če UV-žarki sijejo na kožo, bodo morali melanociti tvoriti še dodaten pigment. A za to potrebujejo nekaj dni. Zato bi se morali prve dni, če že hočemo
porjaveti, soncu izpostavljati postopoma. Zdrave zagorelosti ni!«
Nekateri svojo izpostavljanje soncu zagovarjajo s potrebo po vitaminu D, ki je zelo pomemben za naš organizem. »Vsakemu, ki je vsak dan aktiven in je na soncu med 10. in 14. uro, ko je UVB-žarkov največ, v enem tednu zadostuje trikrat po 15 minut, da dobi dovolj teh UV-žarkov, da se potem vitamin D začne metabolizirati v aktivnejšo obliko,« zatrjuje Stojanovičeva.
Ena krema je
občutno premalo
Od sonca prek ozona prihajajo ultravijolični žarki, vidna svetloba in infrardeča svetloba. Med UV-žarki so UVA- in UVB-žarki, ki pridejo do naše kože in imajo ob pretiravanju škodljive učinke na kožo. Zadnje raziskave so pokazale, da tudi infrardeči žarki niso tako nedolžni. Sprva smo mislili, da so le UVB-žarki škodljivi, zato so kremam začeli dodajati filtre, katerih moč so izrazili s številko, ki so jo imenovali zaščitni faktor. Številka zaščitnega faktorja pomeni časovno kategorijo, koliko bolj smo zaščiteni, če se namažemo, v primerjavi s tem, če se ne bi. Pri zaščitnem faktorju 50 smo 50-krat dlje zaščiteni pred UVB-žarki, če se namažemo. Če nekdo postane rdeč v štirih minutah, se namaže s faktorjem 50 in bo s tem 4 minute podaljšal za 50-krat, torej na 200 minut. Ta oseba je pred opeklino UVB-žarkov zaščitena tri ure in 20 minut. Ampak, pozor, težava je, da večina ne nanese zadostne količine te kreme. Faktor 50 bo zares držal, če nanesemo 2 miligrama na kvadratni centimeter oziroma 30 mililitrov na eno telo.
Torej če večina pakiranj vsebuje 100 mililitrov kreme, jo porabimo že s tremi nanosi. »Veliko primerov pa je, ko ima cela družina eno kremo za sončenje vse poletje. Ravno zato dermatologi svetujemo višji faktor, da bodo ljudje kljub manjšemu nanosu vsaj nekoliko zaščiteni, ker s faktorjem 15 nimajo zaščite niti za dve minut. Če pa nanesemo 0,5 miligrama enake kreme, kar se večinoma dogaja, pa bomo dosegli zaščito faktorja le 2,7, torej 2,7 krat dlje (10,8 minute),« opisuje dr. Larisa Stojanovič.
| Naredite preizkus: |
Poglejte notranjo stran svoje nadlakti in podlakti ter zunanjo. Verjetno opazite razliko: koža na notranji strani je zaščitena, zato je gibka, svetla brez znamenj in lis, koža na zunanji strani je postarana zaradi sonca. |
Če vseeno dobimo opekline
Če nas je opeklo, moramo oceniti, ali je potreben obisk zdravnika. Sami si lahko pomagamo z obkladki iz hladne kamilice ali zelenega čaja, tudi s paracetamolom ali z aspirinom, piti moramo veliko vode. »Pomembno je, da se zavedamo, da take kože to leto ne smemo več izpostavljati soncu,« opozarja dr. Larisa Stojanovič.
