Veselje staršev je največja nagrada

Konec šolskega leta se nezadržno približuje: otroci so po večini z mislijo že na počitnicah, starši pa bi od njih seveda želeli iztisniti še zadnje kaplje motivacije in energijo za uspešen sklep pomembnega obdobja. Kaj pa bo sledilo potem? Kritika za uspeh, ki ni dosegel pričakovanj? Nagrada za marljivost in dobre ocene?

»Na koncu se ne da nadoknaditi vsega, kar je bilo zamujeno skozi šolsko leto,« opozarja dr. Saša Poljak Lukek, specialistka zakonske in družinske terapije. »Otrokom, ki so bili sicer prepuščeni sami sebi, konec šolskega leta ne bo mar za šolski uspeh in starši jih bodo težko prepričali, da so ocene pomembne. Tisti, ki pa so bili vse leto deležni spodbud in spreminjanja, pa bodo bolj dovzetni za spodbudo, ki je bodo deležni tudi ob koncu šolskega leta.« Pritiski ob koncu šolskega leta so veliki, še posebno pri otrocih, ki se v šoli ne znajdejo najbolje, se strinja tudi dr. Veronika Podgoršek, družinska in zakonska psihoterapevtka: »Navsezadnje živimo v svetu, kjer ocenjujemo vse, od športne vzgoje do glasbe, in vsi vemo, da vsak ni v vsem dober, zato še posebno tisti, ki se v šoli ne znajdejo najbolje, čutijo velik pritisk. Otrok želi ugajati sebi, staršem in okolici, želi si potrditve vseh, da je dovolj dober. Moramo jih vzpodbujati, jim pomagati in skupaj z njimi iskati rešitve na področjih, kjer jih potrebujejo. Ob spodrsljaju jim moramo pokazati, da jih imamo kljub neuspehu radi.« Otrokove šolske uspehe morajo starši opaziti in se nanje seveda tudi odzivati, nadaljuje Poljak Lukekova, kar pa ne pomeni nujno materialne nagrade! »Najpomembnejše, kar lahko starši dajo otrokom ob uspehu, je zgled, kako pokazati veselje in ponos ob dosežku drugega. Seveda lahko njegov uspeh tudi materialno nagradijo, vendar otrok bo stvar prerasel, način doživljanja uspeha pa bo nosil s seboj vse življenje.« Če so se starši z njim o nagradi ob dosežkih dogovorili že ob začetku šolskega leta, je treba obljubo seveda izpolniti, še pristavi Podgorškova, sicer pa ocenjuje: »Če je otroka motivirala že dobra ocena med šolskim letom, potem je že veselje na obrazu staršev ogromna pohvala in darilo za vloženi trud. S tem smo ovrednotili njegov uspeh, kar je največje darilo, ki si ga otrok lahko zaželi.«

Ovrednotite vloženo delo

Konec šolskega leta je tako vsekakor še ena priložnost, da starši vzpostavijo pozitiven odnos s svojimi otroki. »Tudi če je otrok neuspešen, je to lahko najboljše možno sporočilo za starše, da je čas, da nekaj spremenijo,« poudarja Poljak Lukekova. »Otroci želijo biti uspešni in v njihovi naravi je, da želijo izkoristiti vse svoje potenciale. Če jih ne, potem želijo nekaj sporočiti staršem. In zato lahko rečemo, da so neuspehi lahko dober začetek nečesa novega za celotno družino. Naloga in odgovornost staršev je, da otrokom omogočijo in jim pomagajo, da izkoristijo svoje potenciale. Otroci pa se lahko posvetijo svojim nalogam in sanjam le, če so razbremenjeni družinskih težav, na katere nimajo vpliva.« Vsak padec je priložnost za rast, opozarja Podgorškova: »Neuspehi in padci so v življenju nekaj vsakdanjega, nekaj povsem življenjskega. Skupaj z otrokom moramo ovrednotiti njihovo vloženo delo. Če je bilo to delo primerno uspehu, bodo morali sprejeti odgovornost, ob tem pa dobijo priložnost, da se iz tega nekaj naučijo. Tako bodo vedeli, kje so šibki in kako se bodo v novem šolskem letu spopadli s snovjo. Neuspehu bo sledil uspeh. Zgolj moledovanje, žalost, jeza in obsojanje, brez ovrednotenja pa lahko prinesejo le še eno identično leto.«

Toda ne glede na šolski uspeh morajo biti počitnice čas za druženje, počitek in sprostitev. »Ti trenutki dajejo možnost, da se družina ponovno poveže in tako že bolje opremljena začne novo šolsko leto, ko bodo zahteve in pričakovanja najverjetneje še večji.« Nekateri si že dolgo pred začetkom počitnic do potankosti izdelajo načrte za vse poletne dni, spet drugi se raje prepustijo vsakdanjim dogodkom. Žal si vse več Slovencev čedalje težje privošči oddih drugje kakor doma, a otroci ne potrebujejo eksotičnih potovanj za pomembno razbremenitev in nabiranje novih moči, še vedno si namreč najbolj želijo bližine staršev, sklene Podgorškova: »Ni pomembno, kje smo z njimi, ampak da smo z njimi v pravem pomenu besede.«