NA ZDRAVJE

Veščine starševstva
ne padejo z neba

Objavljeno 03. maj 2017 19.30 | Posodobljeno 03. maj 2017 19.30 | Piše: Natalija Mljač

Ponudbi dejavnosti Zveze prijateljev mladine (ZPM) Maribor se bo kmalu pridružila novost – Šola za starše, ki bi radi vedeli več. Dr. Vesna Vuk Godina bo zlasti strokovnjake, ki se pri svojem delu že srečujejo s starši in otroki, opremila z antropološkimi in sociološkimi znanji za vodenje bolj poglobljenih oziroma znanstveno podkovanih delavnic za starše.

Tadeja Dobaj: »Permisivna vzgoja sicer ni več v porastu, a se danes soočamo z njenimi katastrofalnimi posledicami.« Foto: ZPM Maribor

Kot je povedala Tadeja Dobaj, so dejavnosti ZPM Maribor usmerjene predvsem v kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov, vendar so želeli narediti nekaj več tudi za njihove starše. V letošnjem letu se jim je ponudila priložnost za prve korake v tej smeri; vključili so se v projekt Večgeneracijski center Štajerska, v okviru katerega so zasnovali tudi vsebine za starše. Projekta so se lotili na dveh nivojih. Prvi je namenjen staršem, ki šele pričakujejo otroka (Šola za starše, ki bi radi vedeli več), in bo zaživel v kratkem, drugi pa staršem, ki že imajo otroke (Familylabovi starševski večeri in delavnice za otroke in starše Čarobni otroci) in jih Mariborčani že pridno obiskujejo.

Šola za starše, ki bi radi vedeli več, je resnično nekaj novega. »Na podlagi antropoloških dognanj je primarna socializacija najpomembnejša stopnja v razvoju vsakega človeka. Pari, ki načrtujejo družino, morajo, če želijo biti dobri starši, v prvi vrsti razumeti, kako poteka socializacija, kakšna je razlika med telesnim in funkcionalnim odraščanjem, kakšen je pomen avtoritete in kazni, zakaj je otroku treba postaviti meje... Če se tega zavedajo in upoštevajo pri vzgoji, so na dobri poti, da njihovi otroci odrastejo v zrele in odgovorne posameznike, ki so sposobni ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, ki vedo, kaj je prav in kaj ni, ki se pri sprejemanju odločitev odločajo za dejanja, ki so pravilna, ne za dejanja, ki jim prinašajo zgolj osebno ugodje, skratka, da postanejo funkcionalno odrasli. Permisivna vzgoja po mojem mnenju sicer ni več v porastu, a se danes soočamo z njenimi katastrofalnimi posledicami. Podjetja, pomembne institucije in državo, z redkimi izjemami, vodijo ljudje, ki so bili 'liberalno' vzgojeni, ki jim ni mar za družbeni razvoj in blagostanje vseh nas, temveč je njihova prva skrb lastno udobje. Še huje pa seveda je, da tudi svoje otroke vzgajajo enako, in tako smo v začaranem krogu,« je razložila koordinatorica dejavnosti pri ZPM Maribor, sicer pa prof. zgodovine in sociologije.

Pomoč pri vzgoji

Na ZPM Maribor opažajo, da starši potrebujejo pomoč pri vzgoji svojih otrok, zato jim želijo omogočiti dostop do znanj in orodij, s pomočjo katerih bodo vzgajali tako, da bodo otroci odrasli v odgovorne in samozavestne posameznike. Tadeja Dobaj: »To je v prvi vrsti naloga staršev in ne vrtcev, šol in drugih ustanov. Temelje otroku postavimo v prvih petih letih življenja in vloga staršev je seveda ključna. Starševstvo je težek poklic, kljub temu pa se zanj ne zahteva šolanje, usposabljanje ali vsaj kak tečaj, čeprav je jasno, da ima prav pravilna vzgoja največji vpliv na kakovost družinskega življenja in na daljši rok pozitivne družbene učinke.«

To dragoceno antropološko znanje je kot študentka dobila pri predmetu socialna antropologija pri dr. Vesni Vuk Godina, zato se je pri snovanju Šole za starše, ki bi radi vedeli več obrnila nanjo in na njeno veliko veselje je profesorica privolila v sodelovanje. »Želimo si, da bi najprej usposobili skupino izvajalcev delavnic, ki bi to znanje predajali bodočim staršem, dolgoročna vizija pa je, da razvijemo kakovostno šolo, v katero bi se starši želeli vključevati, ki bi bila brezplačna in tako dostopna vsem.« Zanimanje za usposabljanje je zelo veliko; večina prijavljenih je pedagogov, psihologov, socialnih delavcev …, kar je še en dokaz, da je potreba po tovrstnem znanju 'na terenu' zelo velika, posebno razveseljujoče pa je, da je zavedanje problema napačnega razumevanja primarne socializacije vse bolj prisotno in da si tudi veliko strokovnih delavcev želi premikov v pravo smer, je zadovoljna sogovornica.

Ko nastane družina

Mislili pa so tudi na starše, ki se soočajo s težavami pri vzgoji oziroma želijo izboljšati družinsko življenje. »Pri delu z otroki v naših prostočasnih programih opažamo, da mnogi ne razumejo pravil obnašanja v skupini, ne poslušajo in ne upoštevajo navodil voditeljev. Čeprav prostovoljce, ki pri nas večinoma izvajajo vsebine za otroke, na usposabljanjih učimo različnih pristopov pri delu z otroki, se pogosto čutijo nemočne. Preprosto jim zmanjka idej, kako otroke pripraviti do funkcionalnega obnašanja v skupini, čeprav gre za osnovna družbena pravila, ki bi jih moral razumeti vsak otrok. K sodelovanju smo povabili dve organizaciji: Familylab Slovenija in Čarobni otroci Maribor.«

Naša vizija je, da razvijemo kakovostno šolo, v katero bi se starši želeli vključevati, ki bi bila brezplačna in tako dostopna vsem.

Familylab ponuja podporo pri razvoju starševske vloge. »Ne gre za novo metodo vzgajanja ali klasično šolo za starše, pač pa ponuja navdih za nadaljnji razmislek in lastno raziskovanje.« Teme šestih Familylabovih starševskih večerov, ki jih letos vodi Marjana Škalič, psihologinja in mama treh otrok, se dotikajo najbolj izpostavljenih področij: otrok in šolske stiske, kako biti dovolj dobri starši, kako postaviti meje, da jih otroci vzamejo resno, pomen samospoštovanja, agresivnost in nasilje, zadnji večer bo namenjen staršem najstnikov.

Čarobni otroci je metoda dela s starši in otroki hkrati. Na delavnicah, ki jih vodi Maja Škontra, licencirana vaditeljica metode Čarobni otroci, se učijo različnih sprostitvenih tehnik, ki so pripomoček pri osebnostnem, fizičnem in psihičnem razvoju otrok. Otroci se prek igre naučijo obvladovati stres, strah, jezo, žalost, se sprostiti in umiriti, starši pa se naučijo prepoznavati osebnostna in čustvena stanja otrok. Tako odkrivajo njihove potenciale in jim omogočajo sproščen razvoj v odraslo osebo z zdravo samopodobo.

Na letošnjem regijskem Otroškem parlamentu v Mariboru so tudi otroci sami predlagali, da bi morali starši hoditi v šolo za starše, zato je vzpostavitev kakovostne tovrstne šole zaveza in izziv hkrati, pravi Tadeja Dobaj. »Nekje moramo začeti. Če se je včasih dobro vedelo, kaj je družbeno sprejemljivo, kaj je prav in kaj narobe, tega danes ni več, zato smo prepričani, da je treba poiskati nov, osnovni družbeni konsenz glede vzgoje otrok. In začnemo lahko samo pri starših.«

 

Deli s prijatelji