Ni treba, da se dekadenca pri hrani začne in konča z občutkom krivde. Tudi nekatera najnovejša znanstvena dognanja postavljajo na glavo večino zakoreninjenih ljudskih modrosti in prepričanj. Prva lekcija: Greh včasih ni greh.
- Ne smem jesti čokolade
Kakšen strel mimo gola! Po statistiki so namreč čokoholiki vitkejši, kar je pred kratkim dokazala tudi študija Univerze v Kaliforniji. Tisti, ki slastno temno rjavo sladkarijo jedo redno, imajo nižji indeks telesne mase kot le občasni uživalci čokolade. Vzrok je v določenih snoveh, ki jih vsebuje, denimo antioksidantih, zaradi katerih je pospešena presnova. Seveda to velja toliko bolj, kadar namesto mlečne čokolade grizljamo temno različico tega omamnega zalogaja.
- Hvala, bom jedla pozneje!
Uf, poglej, koliko kalorij ima tista energetska ploščica! Mnogi ne morejo obvladovati strahu pred tem, da bi pojedli preveč kalorij in se zredili. Prav zato preskakujejo obroke. Najraje zajtrk in malice. Ne bi si mogli narediti slabše usluge. S tem, ko prebavnemu traktu dlje časa ne dajejo dela, se ta poleni, možgani pa dobijo navodilo, naj telo začne kopičiti maščobne zaloge. Skratka, bolje je, če kot zajec po malem nekaj hrustamo ves dan – v najmanj petih, časovno oddaljenih obrokih. Prevladujejo naj zdravi prigrizki, kot so korenček, zelena in sezonsko sadje.
- Več ko pijem, manj sem lačna!
Ne bo držalo. Z izjemo navadne vode, a tudi ta nas ne more nahraniti. Lahko nam le za kratek čas da občutek polnega želodca. Pijače, če izključimo naravne presne sokove, načeloma potešijo le žejo, ne lakote. Po eni od študij kar 20 odstotkov vseh kalorij, ki jih vnesemo v telo, dobimo prav z različnimi napitki. Negativci so sladkani čaji, industrijsko pridelani sokovi in kave, s katerimi se pogosto pocrkljamo tako, da jim poleg sladkorja dodamo še smetano. Pa seveda alkoholne pijače, kot sta pivo in koktajl, ki si jih večina sicer ne privošči vsak dan, vendar dokazano blokirajo presnovni sistem in nas dehidrirajo.
- V kino brez kokic? Dolgčas
Navada je železna srajca. Si ne predstavljate ogleda filma, bodisi v kinu bodisi doma na kavču, ne da bi imeli v rokah veliko vrečko mastne, hrustljave kar-koli-že-je hrane, ki jo nosite v usta, medtem ko zavzeto spremljate dogajanje na zaslonu oziroma platnu? Če prikimavate, ste častni član kluba nespametnih jedcev. Kako se spraviti k pameti? Zmanjšajte porcije! Pest kokic bo popolnoma dovolj, da zaposlite želodec in se hkrati ne izpostavljate nevarnosti pridobivanja odvečnih kilogramov. Še bolje je, če nezdrave priboljške iz vrečk zamenjate denimo z oreški in žvečilnim gumijem.
- Stavim na nizkoenergijsko
Dietna kokakola, jogurti z minimalno vsebnostjo maščob, nizkoenergijski sladki bombončki. Vse lepo in prav, vendar bo telo na koncu še vedno zahtevalo svoje. Kadar mu denimo dietni jogurt ne prinese dovolj hranil in vitaminov, bomo dobili signal, da je treba pojesti še kaj. Ko se tako nabere gromozanski kup zaužitih jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorjev, bomo po seštevanju kalorij morda pomirjeni. Kaj pa naš želodec? Razširjen, kajpak. Po možnosti tudi razdražen zaradi intenzivnega predelovanja velikih količin hrane.
- Obrok kot adrenalinski reli
Vedno hitite jesti, kot da ste glavni favorit na svetovnem tekmovanju za najhitrejšega jedca? Je vaš poglavitni argument kronično pomanjkanje časa? Takšna strategija na dolgi rok seveda nikakor ni modra, saj nimate popolnega nadzora nad tem, kaj in koliko sploh v resnici pojeste, hrana pa je težje prebavljiva. Adrenalinska doživetja rajši prestavite na obdobje pred obedom ali po njem. Hrano žvečite počasi in umirjeno. Vsak obrok naj bi trajal najmanj dvajset minut.
- Dekoracija, moj ponos
Priljubljene kuharske oddaje in množica novoizdanih kuharskih knjig nam dokazujejo, da jemo tudi z očmi ter tako še bolj uživamo v življenju. Na prodajnih policah v skladu s tem kar mrgoli najrazličnejših servisov, jedilnih priborov in pripomočkov za kar najbolj vrhunsko dekoracijo naših vsakodnevnih obrokov. Praviloma je tako, da večja ko sta skodelica in krožnik, lepši kontrast dobimo, ko vanju oziroma nanju položimo hrano. Na to, da zato vase spravimo (pre)več hrane, pa največkrat pozabljamo. Manjše je boljše. Sladko ni nujno tudi slabo.
