Tak je naslov knjige dr. Malcolma Kendricka The Great Cholesterol Con (2007). Le leto prej je knjigo z istim naslovom izdal že Avstralec Anthony Colpo. Colpo je zmotnost strašenja pred holesterolom dokazal z matematično metaanalizo vseh svetovnih študij s tega področja; Kendrick je potem pristavil znanstveno ekspertizo.
Naj povzamem glavne trditve uglednega britanskega strokovnjaka.
1. Obilna dieta, bodisi maščobno nasičena ali ne, ne vpliva na holesterol v krvi.
2. Visoka raven holesterola ne povzroča srčnih bolezni.
3. Statini ne varujejo pred srčno boleznijo z zniževanjem holesterola, ampak na drug način (kolikor že), obenem pa škodujejo na druge načine.
4. O njihovih stranskih učinkih se v javnosti malo izve, ker so »merodajni« strokovnjaki na plačilnih seznamih proizvajalcev teh zdravil.
V prid trditvam so statistike:
Države z najvišjo porabo maščobe, Avstrija, Francija, Finska in Belgija, imajo najmanjšo smrtnost od srčnih bolezni, tiste z najnižjo, npr. Gruzija in Ukrajina, pa najvišjo. Sijajen zgled je Britanija sama. Tu je potekal najbolj množični poskus s spremembo diete, v katerem je bilo 50 milijonov ljudi na nizkonasičeni dieti 15 let. Klobas, jajc, sira, šunke, mleka ni bilo. Obilo je bilo sadja in rib. O čem je govor? O sistemu racioniranja živil v VB med vojno pa do leta 1954. V tem času se je raven smrti od srčnih bolezni podvojila. Podobno je s francoskim paradoksom – Francozi uživajo več maščob, več kadijo, manj telovadijo, imajo enako raven LDL, imajo isti povprečni pritisk in isti procent čezmernosti teže kot Britanci – a za 25 odstotkov manj srčnih bolezni. Uradna razlaga je, da pijejo rdeče vino in jedo česen. Vendar gre pri tem zgolj za ugibanje.
Ta reč gre nasploh takole: kadar koli odkrijemo populacijo, ki se ne ujema s holesterolsko paniko – recimo Masaje, ki živijo od krvi in mleka in sploh ne poznajo srčnih obolenj, ali Eskime, ki so, dokler so živeli od tjulnjevega olja, imeli izredno nizko incidenco –, strokovnjaki poiščejo pojasnilo v tej ali oni dodatni, prej neupoštevani snovi. Takih dejavnikov, ki naj bi varovali pred srčnimi boleznimi ali pa jih spodbujali, je bilo že do leta 1985 ugotovljenih 246. Eden od njih je npr. ženskost. Ženske imajo namreč kar 300 odstotkov manj možnosti, da bi dobile srčno bolezen, pa čeprav imajo nasploh višjo raven holesterola. Ad hoc razlaga je seveda, da jih ščitijo ženski hormoni. V resnici ni nobene klinične študije, ki bi bila to dokazala. Vseeno pa zdaj prejemajo škodljivo terapijo z nadomestnimi hormoni, ki, kot odkriva študija HERS, veča prav tveganje za srčne bolezni. V resnici ženske varuje (do menopavze) menstruacija, ki redno siromaši njihov krvni feritin.
Slavna Framinghamska študija (ZDA) kaže, da se z vsakim upadom holesterola za 1 mg/dl poveča verjetnost smrti od srčne bolezni za 14 odstotkov. Začeta je bila leta 1948 in še traja (gre za zdravstveno nadziranje celotnega prebivalstva mesta Framingham pri Bostonu v ZDA).
Prav tako ne obstaja tako opevana povezava med nasičeno maščobo in holesterolom. Snovi nista biokemično povezani – raven ene namreč ni odvisna od ravni druge. Nepokurjena maščoba gre v maščobne celice, holesterol pa nastaja neodvisno v jetrih (in statini blokirajo enega od mnogih korakov zapletene presnove).
Omenil sem že škodljive učinke jemanja statinov. Posledice so miopatija, nevrološki problemi, razdražljivost, motnje pomnjenja. Nad stranskimi učinki se pritožuje kar 90 odstotkov zdravljenih.
Vem, težko se je upreti avtoriteti. A od kod status vrhovne avtoritete prav vašemu osebnemu zdravniku ali zdravnici?
Že Heraklit je rekel: »Nor je, kdor se sam ne zdravi.« Tako zdravljenje pa se začenja s samoizobraževanjem. Zakaj ne bi torej začeli danes – recimo na https://drmalcolmkendrick.org/?
