No, ko sem že mislila, da vem vse o prehranskih dopolnilih, mi pa pod roke pride Acai Detoxan. Kaj, zaboga, je to? Takoj boste izvedeli. Načelno sem, kar se dodatkov k prehrani tiče, zvesta le C-vitaminu. Pol tabletke pojem med jedjo (kadar se moji ljubi možgani tega seveda blagovolijo spomniti) in taka akcija pomaga imunskemu sistemu, da se nekako pregrize čez zimske nevarnosti. Zdaj pa je pomlad in kljub moji zvestobi temu naravnemu antioksidantu očitno taka preventiva ne deluje najbolje, saj sem prehladu podvržena že slab mesec. In če ne bom nehala zapravljati za robčke in kremice za nos, ne vem, kdo mi bo plačal račune… najprej bom umrla od lakote (da, to je moj večni strah, zato sem si očitno pripravila telo na atomsko vojno), nato pa se počasi lahko odpovem plačevanju položnic … Ampak jaz nujno rabim elektriko. Na kaj pa bom drugače priklopila strojček za puljenje dlak na nogah?!
Zdrav zaradi zobanja jagodk
Hehehe, se vidi, da sem prava dama – od vseh gospodinjskih aparatov mi pade ravno ta na pamet. No, ampak na pamet je padlo tudi nekemu nutricionistu iz Brazilije, da jagodke, ki jih že vse življenje pridno zoba in je zaradi njih tako zdrav, da sploh ne potrebuje zdravnika, ponudi nam, ubogim izrojenim kržljavim Evropejcem. In mi smo zagrabili. Zdaj je to novi hit, saj so Acai jagode polne kalija, vitaminov B, vlaknin, antioksidantov, razstrupljajo, izboljšujejo spanec in popravijo videz naših roževinskih izrastkov. Poleg vsega tega pa so te jagode Superhrana. Meni se sicer ta izraz zdi malce za lase privlečen, ker je meni vsa hrana super. Ampak to baje pomeni, da ne bi mogla biti koristnejša za naše zdravje.
Lakote je manj, prebava je izvrstna
Da ne boste mislili, da prehranska dopolnila žrem kar vsevprek – daleč od tega. Po tabletah posežem le, kadar me bolijo kosti ali pa v predsmrtnem gripoznem deliriju. Tele kapsule pa sem si privoščila, ker mi genska analiza pravi, da se ne smem braniti dodatnega vnosa vlaknin in antioksidantov. Pa sem jo razdrla. Kapsulo, namreč. Kot kakšen navihan otrok. In je bil notri prašek res vijoličaste barve, kakor so jagode na slikicah po internetu (v živo tega Acai čuda še nisem videla, pa tudi drugače imam pomembnejše opravke v življenju kot pa pogovarjati se z jagodami).
In rezultat? Počutje – občutno boljše. Prebava ? Izvrstna. Lakota ? Manj je je. Pa verjemite, da se ne zadržujem. Jaz sem namreč oseba, ki poje za predjed presto, potem liter juhe, za glavno jed ni prav nič narobe, če postrežejo s pečenim volom, ki ga spremljata ogromna skleda solate in gora tenstanega krompirja. Nisem ena izmed tistih gospodičen, ki gredo raje lačne od mize, kakor da bi si kupile za številko večje spodnje hlačke. Pa vendar, moji geni so me pripeljali do fenomenalnega izuma narave in zato sem jim neznansko hvaležna.
