Za podrobnejšo razlago smo prosili raziskovalko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Heleno Jeriček Klanšček, dr. socialne pedagogike.
Kje smo v primerjavi z drugimi evropskimi narodi in ali še vedno drži, da je najvišja stopnja stresa v mestih?
Slovenski delavci v primerjavi s povprečjem v EU s 27 državami članicami poročajo, da delajo več – zlasti ženske – so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, so pogosteje na delovnem mestu kljub bolezni in redkeje izostajajo z dela. Večina slovenskih anketirancev tudi navaja, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 odstotkov pa občuti splošno utrujenost. Po raziskavah je doživljanje negativnega stresa pogostejše pri ženskah, aktivnem delovnem prebivalstvu, posameznikih s slabšim socialno-ekonomskim položajem, socialno izoliranih, prebivalcih mestnih okolij in manj izobraženih.
Kaj sploh je stres, kateri so ključni vzroki?
Stres je nekaj normalnega, vsakdanjega in celo nujnega, saj nas stresna reakcija aktivira, da se odzivamo na različne dražljaje. Vendar pa stresorji niso za vse enaki. Stresor je dogodek, okoliščina, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot ogrožajočega. V stresni situaciji se sproščajo stresni hormoni, ki naš organizem pripravijo na akcijo in izboljšajo našo sposobnost, da se takoj spopademo z razmerami. Da bi bil stres za nas spodbuda, moramo okoliščine, ki so ga povzročile, razumeti in zaznati kot pozitivne.
 |
| Helena Jeriček Klanšček, dr. socialne pedagogike. Foto: Igor Zaplatil/Delo |
Torej kot takšne, ki nas ne ogrožajo. Učinki pozitivnega stresa so visoka motiviranost, pozitivna vznemirjenost, družabnost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost in samozavest, odločnost. O negativnem stresu pa govorimo, če okoliščine doživljamo kot ogrožajoče, negativne, zdi se nam, da ne bomo zmogli, da nas presegajo in so zahteve večje kot naše sposobnosti. Najpogostejši vzrok za doživljanje stresa med odraslimi Slovenci so obremenitve na delovnem mestu, in sicer jih navaja kar 60 odstotkov vprašanih, sledijo slabe gmotne razmere, težave v družini, nato odnosi s sodelavci in osamljenost.
V katerem trenutku postane škodljiv?
O negativnem stresu govorimo, če okoliščine, ki jih doživljamo kot ogrožajoče, trajajo dlje ali se ponavljajo in stresni reakciji ne sledi sprostitev. Negativni stres se v zadnjih letih omenja kot eden od pomembnih vzrokov za slabšanje zdravstvenega stanja sodobnega prebivalstva, saj povečuje tveganje za množico bolezni in motenj. Poleg tega raziskave kažejo, da ljudje, ki doživljajo negativni stres, posledice stresa pogosto lajšajo z drugimi nezdravimi načini vedenja, denimo uživajo več alkohola, tobaka, se nezdravo prehranjujejo in manj gibajo.
Kako lahko sami ugotovimo, da smo v primežu negativnega pritiska, ki ne prinese nič dobrega?
Značilni znaki stresnega odziva, ki se pojavljajo pri večini, so denimo pospešeno bitje srca, hitro dihanje, povišan krvni tlak, napete mišice, mrzle dlani in stopala, povečana budnost, vznemirjen želodec, občutek strahu ali ogroženosti. Drugi znaki so še nespečnost, občutek nemoči, tesnobe, žalosti, negativne misli – denimo »ne zmorem«, »preveč je vsega«, razbijanje srca, razdražljivost, umikanje v samoto; ne gre torej samo za telesne, ampak tudi čustvene, vedenjske znake ter spremenjeno razmišljanje in delovanje.
V boju proti stresu strokovnjaki svetujete kar največ gibanja in zdravo prehranjevanje. Izjemno učinkovit naj bi bil tudi ples. Se strinjate in kaj lahko naredimo sami?
Poleg gibanja – pri čemer moram opozoriti, da je lahko tudi stresno, če ga je preveč ali je preintenzivno –, zdravega prehranjevanja svetujemo še dovolj spanja, prostega časa, sproščajočih aktivnosti, dejavnosti, ki nas veselijo, usmerjene pozornosti, enoopravilnosti – se pravi, da smo usmerjeni na opravljanje ene aktivnosti, in ne na več. V zadnjih letih ne govorimo več o boju proti stresu, temveč o spoprijemanju z njim, kar je pomembna razlika. Ne borimo se več proti svojim občutkom in doživljanju, ampak jih sprejemamo. Kar nekaj raziskav je potrdilo ugodno delovanje redne telesne vadbe na depresijo, nekaj pa je tudi raziskav o plesu in depresiji. Ena izmed njih je bila denimo narejena med študenti, pri katerih se je po dvanajstih tednih plesa trikrat tedensko znižala stopnja depresivnosti.
Nas lahko v nevaren stres, ki ogroža naše zdravje, spravlja določena oseba?
Seveda, stresorji so različni, tudi osebe nas lahko spravijo v stresno reakcijo, posebno tiste, ki nam veliko pomenijo ali so za nas pomembne, denimo družina ali šef, če jim to seveda dovolimo.
