V razvitem svetu, tudi v Sloveniji, so vzrok za večino smrti kronične in neozdravljive bolezni (zlasti srčno-žilne in rak, sledijo pljučne in druge bolezni). Pri nas približno polovica bolnikov umre v zdravstvenih ustanovah, ostali drugod, najpogosteje doma. Neozdravljivo bolni bi v zadnjem obdobju življenja večino časa najraje preživeli v domačem okolju, a mnogim se ta želja žal ne izpolni; po eni strani zaradi občutka strahu in negotovosti njih samih ali ljudi, ki jih negujejo, po drugi pa zaradi nezadostne oziroma neustrezne strokovne podpore. Za oskrbo neozdravljivo bolnega na domu pa je osrednjega pomena prav strokovna pomoč zdravstvenih delavcev in primerno znanje bolnikov ter njihovih svojcev. Tem bo v veliko pomoč projekt Metulj, ki »je zasnovan v želji, da bolniku in njegovim bližnjim v obdobju zdravljenja neozdravljive bolezni pomaga z znanji in veščinami s področja paliativne oskrbe, ki jih lahko sami tudi uporabijo. V prvem koraku smo pripravili 20 vsebin s področja paliativne oskrbe bolnika, ki so na voljo v tiskani obliki (informativne zloženke) ter dostopne tudi na novem spletnem mestu www.paliativnaoskrba.si,« je povedala vodja projekta Maja Ebert Moltara, dr. med., predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine SZD in vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na onkološkem inštitutu. Pri projektu je sodelovalo več kot 40 strokovnjakov iz vse Slovenije, poleg zdravnikov tudi medicinske sestre, socialne delavke, psihologi, fizioterapevti, teologi in drugi, dodaja Boštjan Zavratnik, dipl. zdravstvenik z oddelka za akutno paliativno oskrbo na OI. Na spletni strani so na voljo tudi pomembne telefonske številke (npr. izvajalcev paliativne oskrbe po vsej Sloveniji) in druge uporabne informacije.
V treh letih 20 mobilnih enot
Državna koordinatorica paliativne oskrbe mag. Mateja Lopuh, dr. med., je povedala, da je paliativna medicina usmerjena na neprekinjeno in celostno spremljanje bolnika, saj poleg lajšanja telesnih simptomov bolezni upošteva tudi njegovo duševno in duhovno doživljanje, in v oskrbo aktivno vključuje svojce. »Vedno večji je poudarek na razvijanju paliativne oskrbe v domačem okolju.« Svojcem, ki so pomemben steber paliativne oskrbe, so pri negi bolnika na voljo različne oblike organizirane pomoči na domu, mobilne paliativne enote in stalna pripravljenost strokovnega osebja pa lahko pomagajo v kritičnih trenutkih tako bolniku in svojcem kot medicinskemu osebju. Prvo takšno enoto so ustanovili 2011. na Jesenicah, kmalu bo zaživela na Vrhniki, za vso državo jih načrtujejo dvajset, delovati naj bi začele v treh letih. Čeprav ta oskrba še ni enako razvita v vseh regijah, nikjer niso povsem zapostavljeni, saj je v vsaki točka, kamor se lahko svojci in tudi zdravstveno osebje, ki nima paliativnih znanj, obrnejo po nasvet, zatrjuje Lopuhova in dodaja, da je glavni cilj omogočiti enakomeren razvoj v vseh regijah, pri čemer je »pomembno, da so aktivnosti prilagojene posebnostim in potrebam posamezne regije«. Med drugim želijo tudi dodatno izobraziti vse strokovnjake v paliativni enoti (vsako leto pripravijo tri brezplačne tečaje), uvesti informacijsko podporo in svetovanje tako strokovni kot laični javnosti (literatura, nasveti prek mobilne številke, predavanja itd.) in povezati vse, ki se ukvarjajo s paliativno oskrbo (društva, hospic, Slovensko združenje paliativne medicine, RKS za paliativno oskrbo itd.).
Od bolečin do zadnjih dni življenja Zbirka zgibank projekta Metulj je razdeljena na pet sklopov: obravnava telesnih simptomov (bolečina, balonska samokrčljiva črpalka, težko dihanje, slabost in bruhanje, nemir in delirij, utrujenost, izguba apetita, zaprtje), nega bolnika (skrb za osebno higieno in urejenost, preprečevanje razjed zaradi pritiska, nega oteklin, suhost ust), psihološka in duhovna podpora (otrok/mladostnik ob hudo bolnem, podpora svojcem, pogovor s hudo bolnim, duhovna podpora), socialna podpora (pomoč na domu, kam, ko oskrba doma ne bo več mogoča) in zadnje obdobje življenja. |