Vitamini so priljubljeni, za vsakega se kaj najde. Vitaminski dodatki res koristijo zdravju ali si z njimi lahko naredite več škode? Dodatki vitaminov in mineralov v prehrani so potrebni le, kadar zdravniki ugotovijo pomanjkanje katerega določenega, jemanje (vsako)dnevnega odmerka (multi)vitaminov pa zdravju prinaša več škode kot koristi, je sklep številnih zdravstvenih raziskav. Nedavna študija ameriškega centra Freda Hutchinsona, v kateri je sodelovalo več kot 2000 moških, je pokazala, da tablete maščobnih kislin omega 3, ki lajšajo bolečine v sklepih in izboljšujejo duševno zdravje, za 44 odstotkov večajo verjetnost raka na prostati. Pod lupo so se znašli tudi drugi priljubljeni dodatki, kot so vitamin C, vitamin E, kalcij, selen in betakaroten. Z vsako novo študijo je bolj jasno, da veliki odmerki vitaminov in mineralov večajo tveganje bolezni, ki naj bi jih pravzaprav pomagali preprečevati, pravi dr. Alan Kristal s Centra za raziskave raka v Seattlu. Razen za tiste, seveda, ki jim določenega vitamina ali minerala primanjkuje, poudarja, so predpisani odmerki varni za zdravje.
Najbolj priljubljeni so multivitamini
Najbolj priljubljeni dodatek so multivitamini, ki vsebujejo kombinacijo več vitaminov in mineralov, od vitamina B do bakra. Čeprav so zelo priljubljeni, je študija, pravzaprav pregled 67 raziskav, v katerih je sodelovalo 230.000 ljudi, pokazala, da ni dokazov, da bi multivitamini daljšali življenje, nekatere raziskave so celo pokazale, da prej škodijo kot koristijo: ženske, ki jih uživajo, imajo za 2,4 odstotka večje tveganje prezgodnje smrti. Dodatek v obliki tablet seveda ni potreben, če se prehranjujete redno in uravnoteženo ter zaužijete dovolj (svežega) sadja in zelenjave.
Eden prvih odkritih vitaminov, vitamin C, je najstarejši dodatek prehrani, in sicer že od leta 1750: pomaga pri zdravljenju ran, ohranja zdrave celice. Enajstletna študija, v kateri je sodelovalo 23.000 ljudi, je pokazala, da je ob dnevnem odmerku, večjem od 1000 mg, pri moških tveganje za nastanek ledvičnih kamnov dvakrat večje, pri ženskah v menopavzi pa je skoraj trikrat večje tveganje prezgodnje smrti. Večje količine tega vitamina večajo tudi nevarnost notranjih krvavitev. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča omejevanje vnosa vitamina C na 40 mg na dan.
Nižje tveganje bolezni
Vitamin E, ki je v orehastih plodovih, pšenici in olju, je pomemben za zdravje celic, SZO ga priporoča od tri do štiri mg na dan. Raziskave kažejo, da prehrana, bogata s tem vitaminom, niža tveganje bolezni srca, vendar ni dokazov, da ima isti učinek tudi uživanje tega vitamina v obliki tablet. Še več: študija klinike v Clevelandu, opravljena na več kot 4000 ljudeh, je pokazala, da dodatek tega vitamina za 17 odstotkov veča tveganje raka prostate, za 13 odstotkov pa se poveča tveganje zatajevanja srca. Strokovnjaki pravijo, da človek v telo vnese dovolj tega vitamina z enim jajcem ali 28 mg mandljev na dan, njegovo pomanjkanje pa je pravzaprav redko, zato ni pretirane potrebe po dodatkih.
Po kalciju pogosto posegajo pripadniki starejše generacije, da bi zaščitili kosti pred osteoporozo. A njegovo uživanje v obliki tablet veča tveganje srčnih bolezni pri moških, je pokazala neka raziskava, poleg tega je bilo med njimi za 20 odstotkov večje tveganje smrti, ameriški raziskovalci takega tveganja pri ženskah sicer niso zaznali. Odrasli naj bi zaužili 700 mg kalcija na dan, dnevne potrebe zadovoljimo že z enim jogurtom in 300 ml mleka, zato dodatki najverjetneje niso potrebni.
Za dober dober imunski sistem
Za dober imunski sistem potrebujemo selen, mineral, ki je v sledeh v morskih sadežih, mesu in žitih. Strokovnjaki ga priporočajo za preprečevanje bolezni srca, njegovo pomanjkanje povezujejo z upadom mentalnih funkcij, slabim imunskim sistemom in celo prezgodnjo smrtjo; a tudi preveč selena lahko škodi, visoki odmerki so povezani celo z večjim tveganjem diabetesa tipa 2, kaže raziskava medicinske šole Warwick. Moški ga potrebujejo okoli 0,075 mg na dan, ženske ne več kot 0,06 mg.
Betakaroten, pigment, ki daje rumeno-oranžno barvo, se v telesu spremeni v vitamin A in je pomemben za dober vid, zdravo kožo in imunski sistem. Je naravni antioksidant, posamezniki ga navadno uživajo za preprečevanja raka. Dokazov, da je zares učinkovit, ni, je pa veliko dokazov, da je v večjih odmerkih lahko škodljiv, pravijo strokovnjaki: raziskava iz leta 1994 je pokazala, da imajo kadilci, ki redno uživajo 20 mg betakarotena na dan, za osem odstotkov večje tveganje za razvoj raka pljuč, znano pa je tudi, da betakaroten povzroča slabost v želodcu pa tudi bolečine v sklepih in vrtoglavico.
