Kalcij je v človeškem telesu najbolj zastopan mineral, odgovoren za številne funkcije. Od približno 1,2 kilograma njegove skupne količine v organizmu, je 99 odstotkov shranjenega v zobeh in kosteh, kjer skrbi za njihovo trdnost, pomemben pa je tudi za prepustnost celičnih membran, ima znatno vlogo pri zgoščevanju krvi in pri prenosu živčnih impulzov. Skupaj s kalijem in z magnezijem vpliva na uravnavanje krvnega tlaka, na količino tekočin v telesu ter na krčenje mišic. Vsak dan zaradi različnih dejavnikov izgubimo približno 700 miligramov kalcija. Tega je s primerno prehrano mogoče nadomestiti in z zdravimi navadami zmanjšati njegovo izgubo.
Kaj ga uničuje
Izogibanje uživanju gaziranih, s fosforjem bogatih pijač je prvi ukrep, ki preprečuje pretirano izgubo kalcija. Prav tako je to mogoče preprečiti z zmanjševanjem količine zaužitega sladkorja. Na povečano izgubo kalcija vpliva tudi pomanjkanje vitamina D in zdravih maščob v prehrani.
Za primerno količino tega minerala se gre izogibati strogim dietam. Na zmanjšano absorpcijo lahko vplivajo kajenje in preveč soli ter beljakovin v prehrani, prav tako se absorpcija zmanjšuje z leti. Raziskave sicer kažejo, da se v srednjem življenjskem obdobju s pomanjkanjem kalcija redkeje srečujejo ženske, ki v mladosti niso imele preveč podkožne maščobe.
Če ga je premalo
Pomanjkanje tega elementa lahko povzroči številne težave. Kadar ga je v krvi premalo, torej manj kot odstotek skupne količine, ga telo z namenom nemotenega opravljanja vseh funkcij začne črpati iz kosti. To vodi v zmanjševanje kostne mase, kar pomeni večjo dovzetnost za zlome in druge poškodbe. Poleg tega pomanjkanje kalcija lahko povzroči nepravilno delovanje živčevja, povišan krvni tlak ter celo depresijo. Prav tako vodi v večje tveganje za nekatere vrste alergij, artritisa, bolečin v sklepih, pogoste napade panike in za močan predmenstrualni sindrom.
Med resne posledice pomanjkanja kalcija sodi tudi preeklampsija v nosečnosti (zaplet, ki ga označuje visok krvni tlak in beljakovine v urinu).
Z vnosom dodatnih količin tega elementa je mogoče preprečiti osteoporozo ter zmanjšati tveganje za nekatere oblike raka, med drugimi debelega črevesa.
Tudi preveč ni dobro
Seveda pa velja, da tako kot z drugimi minerali tudi s kalcijem ne smemo pretiravati. Primerneje kot z dodatki ga je telesu dovajati s hrano. Tu so na prvem mestu mleko in mlečni izdelki. Najboljši pri tem so fermentirani izdelki, denimo jogurt. Ti so z njim dvakrat bogatejši kot mleko. Priporočljivi so tudi zelena listnata zelenjava, solata, špinača, blitva in ohrovt. Vendar s špinačo in z blitvo ne gre pretiravati, saj zaradi prisotnosti oksalne kisline lahko zavira absorpcijo tega minerala, zlasti če je pripravljena na mleku. Največ oksalne kisline se nahaja v pecljih, zato jih je primerno odstraniti.
Previdno z dodatki
Če kalcij jemljete v obliki dodatkov, pazite na njegovo količino. Preveč tega minerala namreč lahko izzove depresijo, motnje v delovanju srca, težave z ožiljem in lahko vodi v nalaganje kalcija v mehkih tkivih. Pojav se imenuje hiperkalcemija in se v začetni fazi ne kaže z nikakršnimi simptomi, sčasoma pa vodi v pomanjkanje teka, bruhanje, bolečine v želodcu, suha usta, žejo in pogosto mokrenje. Jemanje dodatkov kalcija prav tako zavira delovanje nekaterih zdravil, tudi antibiotikov, zato se, če jemljete katera koli, pred tem posvetujte z zdravnikom.
Koliko sploh?
Dodatke s kalcijem jemljite ob jedi ali tik po obroku. V povprečju se ga iz črevesja absorbira od 25 do 50 odstotkov, z leti se ta lahko zmanjša na 10 odstotkov. Količina za odraslega človeka do 50 let sicer znaša 1000 miligramov dnevno, po 50. pa 1200.
