SOODVISNOST

Vas osrečevanje drugih dela nesrečne?

Objavljeno 22. oktober 2014 21.00 | Posodobljeno 22. oktober 2014 21.06 | Piše: Da. M.

Postavljanje svojih problemov v ozadje, zato da bi pomagali drugim, ima lahko resne posledice za vaše življenje.

Soodvisnost ni prisotna le v hudo disfunkcionalnih odnosih.

Kolikokrat ste se že znašli v situaciji, ko ste v skrbi za druge pozabili nase ali ko ste zabavali druge, v sebi pa bili nesrečni? Vam je znano? Takšno razpoloženje bi lahko primerjali s soodvisnostjo, pojem, ki ga psihologi uporabljajo v primerih disfunkcionalnih družin, v katerih je en član na primer zasvojen z alkoholom, drugi, ki skrbijo zanj, pa so odvisni od zasvojene osebe v družini.

Gre za podpiranje drugih v njihovi disfunkciji, pri tem pa sebe postavljamo v nevarnost. Četudi se ne ubadate s problemi, vezanimi na droge, nasilje ali alkohol, se lahko znajdete v tej neprijetni situaciji. Vprašajte se, ali se po srečanju s kakšno osebo počutite prazne, izžete in neslišane? Recimo, da ste na kavi s to osebo in ves čas poslušate njene težave in stiske. Vprašuje vas za nasvete, niti enkrat samkrat pa vas ne vpraša po vašem počutju. Če so takšna srečanja pogosta in se ignoranca do vas le stopnjuje, se boste kmalu počutili izkoriščene. Zoperstavite se temu, še preden na ta račun razpade prijateljstvo.

Susan Biali, ki je avtorica knjige Live a Life you Love (Živite življenje, ki ga ljubite), za portal Psychology Today navaja primere soodvisnosti, iz katerih se lahko naučimo, kako jo preprečiti.

  • »Odločen, da nadziram, svetujem, vodim druge in s tem za nekaj čas pozabim na svoje želje.« Kaj zapostavljate v svojem življenju, le zaradi drame ali obremenjenosti v razmerju? Je to del vas, ki se tiče zdravja, financ, talentov in sanj ali počitka in sprostitve? Je katera od teh stvari zapostavljena, ker pomagate drugim? Vredno razmisleka, kajne? 
     
  • »Želim zadovoljiti ljudi. Se prilagajam. Se upiram. Očitam.« Se prepoznate kot takšnega, v katerem od svojih razmerij? Ste nenehno v tem krogu mešanih občutkov?
     
  • »Če se fokusiram na druge, se počutim bolje. To je postala potreba, s katero dobivam moč.« Zelo verjetno se vam je zgodilo, da ste več energije porabili za opazovanje drugih, namesto da bi se posvetili sebi. Zavedanje in poznavanje sebe je zelo koristno, saj vam pomaga pri spreminjanju nezdravega vedenja.
     
  • »Je moja negotovost in pomanjkanje uravnoteženosti v razmerju vplivala na našo družino, kariero in duhovnost? Ali sem v ozadje postavil svojo lastno zadovoljstvo in na zadnje mesto postavil svojo izpolnitev?« Je naše življenje postalo izsušeno, nelagodno in izčrpavajoče? Spomnite se trenutkov zadovoljnega, zdravega življenja. Pomislite, kako bi se lahko približali tistemu stanju. Ko boste ugotovili problem, ga razkrite in se z njim spopadite. Naredite nekaj zase in poskrbite za svoje življenje v prihodnosti.

Če se prepoznate v bitki s soodvisnostjo, Bialijeva priporoča, da se z nekom pogovorite o svojih skrbeh. 

Deli s prijatelji