Kdor ima psa, ve, da bi mu ta sledil, kamor koli bi šel, in z veseljem pograbil vsako njegovo, še tako nenavadno idejo. Le kdo si ne želi take družbe? Zato ni nič nenavadnega, da je v svetu in tudi pri nas vse več dejavnosti postalo že prav pasjih. Planince, tekače, kolesarje smo že vajeni videti v družbi prijatelja na štirih tačkah, marsikdo pa se, ko prvič sliši, na primer, za pasjo jogo, prime za glavo. Pa vendar, ker je to, kot so mediji pri nas že poročali, v tujini zdaj pravi bum, smo se vprašali, ali kaj takega že obstaja pri nas. »Izraz joga za pse mi ni najbolj pri srcu,« pravi Urška Kramar, kinološka inštruktorica in voditeljica prve strokovno vodene vadbe za vodnike in pse v Sloveniji, pri kateri pes skupaj z vodnikom telovadi in izvaja vaje za sproščanje. Tridesetletnica se s šolanjem psov ukvarja približno 20 let. Spremljajo jo skoraj na vsakem koraku, z njimi aktivno tekmuje in dosegajo zavidljive rezultate. Pravi, da so se pri nas prvi programi vodene vadbe za vodnike in pse pojavili pred približno tremi leti. Ker je med tistimi, ki jim rado zmanjka časa za vadbo, je pred leti začela razmišljati o različici, primerni tudi za pse. Tako je v sodelovanju z inštruktorico fitnesa in skupinskih vadb v Fitnesu Forma v Mariboru nastal program Fit4paws.
Klasična skleca Uležemo se na trebuh, dlani položimo na tla v širini ramen. Dvignemo se tako, da iztegnemo roke, telo je vzravnano, pogled je usmerjen naprej. To je začetni položaj. Vdihnemo in vajo izvedemo tako, da telo, ki je ves čas vzravnano, s krčenjem rok v komolcih spustimo proti tlom. Ko je vzporedno s tlemi oziroma se s prsmi skoraj dotikamo tal, se z iztegovanjem komolcev |
Sproščanje in masaža
»V programe vadbe vključujemo določene tehnike sproščanja in masaže psa. Cilj je, da aktivno sodelujeta vodnik in pes in s posebnimi vajami, ki so obema prilagojene, krepita svoje telo,« pravi Urška. O modni muhi pasje joge pove: »V tujini, recimo v Ameriki in na Japonskem, je tako imenovana joga s psi že zelo priljubljena, a v takšni obliki, kot se promovira v medijih, ni najprimernejša aktivnost, predvsem za pse, saj so nekateri elementi zanje lahko neudobni ali celo nezdravi. Pač v slogu ekstravagantnosti in ekstremizma, kot se pogosto dogaja v omenjenih deželah. V Sloveniji in nekaterih drugih državah se v zadnjem času pojavljajo programi sproščanja za vodnika in psa z določenimi elementi masaže psov. Zasnovani naj bi bili za maksimalno stopnjo ugodja in relaksacije za oba.«
Brez prisile!
»Takšne vaje imajo lahko zelo blagodejen učinek na pse in seveda tudi na lastnike. Če sproščanje s psom vsebuje masažo in prijeme raztezanja, lahko s tem dosežemo zelo pozitivne učinke tudi na krvni obtok, mišice, sklepe in vezi ter na celotni organizem,« našteva koristi, a poudarja, da »je ključno, da vadbo vodi inštruktor z ustreznim znanjem, ki je sposoben to v pravi obliki prenesti na lastnika. Sicer lahko dosežemo celo nasprotni učinek, saj s prisilo pri psu zagotovo ne bomo dosegli sproščenosti in zaupanja.« Pasjo-človeško telovadbo in sproščanje tako vodita izobražena inštruktorja za fitnes in šolanje psov.
Program, ki bi ustrezal vsem, je težko sestaviti, saj so tako ljudje kot tudi psi zelo različni. »Zato so skupine načeloma majhne in vadba deloma individualna. Tak princip je bistveno boljši in omogoča boljše rezultate,« pravi Kramarjeva. Seveda nas je nadvse zanimalo, kako je takšna vadba videti. »Uporabljamo različne pripomočke za vodnike: uteži, elastike, TRX-trakove …, pa tudi opremo za tek s psom, ravnotežne elemente ter različne naravne prepreke in pripomočke, kot so debla, klopi. Tako je vadba mogoča skoraj povsod, v parku, gozdu ali v zaprtem prostoru, kjer je primerna podlaga,« razloži Urška.
Omejitev glede velikosti psa ni, a čeprav so določene vaje dovolj preproste, da se jih lahko vodniki sami naučijo, se vadbe raje lotimo pod vodstvom inštruktorja, ki mora vaje prilagoditi vsakemu psu in vodniku, sicer lahko z napačnimi tehnikami in prijemi nastanejo celo poškodbe. »Pri starejših psih ali tistih z zdravstvenimi težavami je znova naloga inštruktorja, da je strokovno usposobljen in obvlada osnove anatomije in fiziologije psa. Saj v nasprotnem primeru vadba ni niti koristna niti varna,« dodaja Urška. Enako seveda velja, če je v program aktivne vadbe vključen vodnik. Takrat je ključno poznavanje anatomije človeka. Kdor si, kot Urška, življenja brez psov ne zna več predstavljati, in z vadbo redno skrbi za dobro počutje, ima torej možnost skupaj s svojim kosmatincem še naprej raziskovati prijetne in koristne aktivnosti – za oba.
