V vrtcu brez mesa

Skupina mam in očetov (med njimi so bili psihologi, sociologi, umetniki) je že pred 20 leti izrazila željo po drugačnem javnem vrtcu, ki bi njihovim malčkom pomenil drugi dom v vseh pogledih. Tako je v enoti Biba sčasoma najprej zaživela skupina Aeternia (ki se ji je čez nekaj časa pridružila še Aeternia 2), ki je pred 15 leti prešla na vegetarijansko prehrano, sta povedali vzgojiteljici Alenka Krajnc in Bianca Količ, s katerima v skupinah delata še Anastassia Felini in Tjaša Korbar. V obeh oddelkih (pa tudi v vegetarijanskem oddelku Mali Princ v enoti Čenča) so otroci, stari od tri do šest let, kar poleg drugih prednosti pomeni, da so lahko v isti skupini tudi sorojenci.

Od drugih oddelkov v enoti Biba se skupini Aeternia torej najbolj razlikujeta po prehrani, čeprav sogovornici, obe vegetarijanki, izpostavljata tudi odlično sodelovanje s starši. »Vabljeni so, da vrednote svoje družine prenesejo v skupino. V naših igralnicah boste velikokrat srečali kakšno mamo ali očeta. Pogosto nas povabijo tudi domov, so pobudniki in organizatorji rojstnih dni, predstavitev tujih dežel, različnih ogledov. Imajo dobre ideje in so vedno pripravljeni pomagati. So soustvarjalci programa, ki sicer seveda sledi ciljem in načelom Kurikuluma za vrtce. Tudi zaradi njih imamo tako pestro ponudbo dejavnosti,« je povzela Krajnčeva.

Z otroki redno vadijo jogo, prilagojeno predšolskim otrokom; malčki se razgibajo in sprostijo skozi igro in zgodbice. Vodijo jo vzgojiteljice, ki se za to usposabljajo doma in v tujini, je povedala Bianca Količ, ki se je v diplomski nalogi posvetila prav jogi za najmlajše. Uvedli so tudi filozofijo za otroke, ki jih navaja na samostojno, kritično, razmišljajoče dojemanje sveta. Velik poudarek dajejo gibanju in raziskovanju v naravi, zato so se pred štirimi leti navdušeno pridružili inovacijskemu projektu zavoda za šolstvo Sobivanje z gozdom. Pogosto se z avtobusom odpeljejo do gozda, če le vreme ni preveč neprijazno. Vsako leto je vključenih tudi nekaj otrok iz drugih jezikovnih območij (npr. iz Indije, Romunije, Amerike), ki govorijo svoj materni jezik in nekaj angleščine; tudi zato imajo v sodelovanju s filozofsko fakulteto enkrat tedensko angleške urice.

Uravnotežena in pestra

»Smo edini javni vrtec v Sloveniji, ki v nekaj oddelkih oziroma skupinah zagotavlja uravnotežene, kakovostne in okusne vegetarijanske obroke. Čeprav nekateri otroci doma sicer jedo tudi meso, se starši zavedajo, da je hrana v vrtcu dobro pripravljena in da otrok dobi vse potrebno za rast in razvoj. Naši kuharji in kuharice se redno izobražujejo in dopolnjujejo znanje o vegetarijanski in dietni prehrani, saj ima kar nekaj otrok v našem vrtcu alergije in druge zdravstvene težave. Jedilniki, ki jih pripravlja vodja prehrane Marko Meglič, je pester in ustreza vsem strokovnim smernicam, vodja kuhinje Bojan Ferjan pa se zelo trudi, da so jedi res okusne. Tudi sicer si želimo, da bi bilo čim več hrane – za vse otroke, ne samo v vegetarijanskih oddelkih – ekološko pridelane,« sta razložili sogovornici.

Lakto-ovo vegetarijanska prehrana je najpogostejša vrsta vegetarijanskega prehranjevanja. »Jemo vse razen mesa in rib. S premišljeno kombinacijo stročnic in druge zelenjave, žit, semen, oreščkov, sadja, jajc, mleka, medu in izdelkov iz njih (mlečni izdelki, polnozrnate testenine, tofu in drugi) je mogoče telesu zagotoviti vse potrebne snovi za rast in razvoj, tudi beljakovine. Jemo že skoraj pozabljene ajdo, proso, lečo, piro, uvajamo kvinojo, amarant, kamut … Seveda se trudimo izogibati sladkorju – namesto sadnega jogurta, recimo, imamo raje navadnega – in nezdravim maščobam, aditivom, konzervansom, torej zdravju škodljivim snovem. Sojo bi želeli imeti na jedilniku redkeje, čeprav mnogi mislijo, da vegetarijanstvo temelji na soji in izdelkih iz nje,« pripoveduje Krajnčeva. Količeva pa dodaja: »Stroka soje ne priporoča do drugega leta, saj jo telo lahko prebavi šele od te starosti naprej. Precej staršev bi želelo v vegetarijanski vrtec vpisati že mlajše otroke, vendar skupin za tako majhne še nimamo ravno zaradi tega priporočila. Tako se nekateri odločijo za običajne skupine ali za zasebno varstvo in jih pri treh letih vpišejo v enega od naših oddelkov. Tisti, ki niso pripravljeni čakati, pa poiščejo zasebni vrtec, ki tudi mlajšim nudi vegetarijansko prehrano.« Prepričani sta, da je treba otroku, ki zavrača meso, ponuditi drug vir beljakovin. Eno od njihovih skupin obiskuje deček, ki kljub želji in trudu staršev, ki so vsejedi, ter vzgojiteljic v običajnem vrtcu ni hotel jesti mesa. Poudarili sta še, da morajo starši za kakršno koli drugačno prehrano, ki se razlikuje od ponujene običajne in vegetarijanske, vrtcu predložiti potrdilo alergologa ali drugega zdravnika specialista. Tako recimo ne morejo ustreči staršem, ki zaradi svojega prepričanja želijo, da njihov otrok v vrtcu je samo rastlinsko hrano ali ne uživa jajc oziroma mleka.

• Primer vegetarijanskega jedilnika

PONEDELJEK

•• zajtrk: mlečni močnik s suhim sadjem
•• kosilo: korenčkova juha, ocvrt seitanov zrezek, rizi bizi, radič s krompirjem
•• malica: pomaranča, polbel kruh

TOREK

•• zajtrk: črn kruh, maslo, kakav
•• kosilo: špinačna juha, vegetarijanska pečenka v zelenjavni omaki, pire krompir, kuhana mešana zelenjava v solati
•• malica: jabolko, koruzni kruh

SREDA

•• zajtrk: polnozrnat kruh, čičerikin namaz, paradižnik, čaj z medom
•• kosilo: pašta fižol po vegetarijansko, črn kruh, marmorni kolač, sok
•• malica: bio jogurt, krekerji

ČETRTEK

•• zajtrk: črn kruh, jajčni namaz, rezina paprike, mleko
•• kosilo: brokolijeva kremna juha, tofu v paradižnikovi omaki, graham peresniki, mehka solata
•• malica: žitna rezina, sok

PETEK

•• zajtrk: ajdov kruh, skutin namaz z zelišči, kakav
•• kosilo: porova juha z rižem, krompirjeva musaka z zelenjavo in lečo, zelena solata s paradižnikom
•• malica: banana