Poletje se nezadržno približuje koncu, česar se gotovo najbolj zavedajo najmlajši: po dobrih dveh mesecih brezskrbnega uživanja in sanjarjenja bodo polni novih moči znova sedli za šolske klopi in se podali novim izzivom naproti. Odraslim je, seveda, tako dolg oddih namenjen le redko, prej izjemoma, zato je nadvse pomembno, da tedne ali zgolj dni, ki so jih namenili počitku, izkoristijo kar se da prijetno in učinkovito, da se bodo z novo energijo spet lahko spopadli z zahtevnimi delovnimi obveznostmi in morda tudi težavnimi okoliščinami.
Odklop od rutine
Dandanes nismo bolj zaposleni kot v preteklosti, nedvomno pa se je korenito spremenil življenjski slog, ki je povsem drugačen od tistega pred desetletji. »Zahteve na delovnih mestih so drugačne, veliko dela je vezanega na norme, pogosto se preverja učinkovitost, zahteve delodajalcev pa postajajo zaradi racionalizacije dela vedno večje in ostrejše. Skupaj s spremembami v današnji družbi, ki jih je veliko in si sledijo relativno hitro, to posamezniku prinaša vsakodnevne pritiske in stres. Zato je dopust oziroma oddih od običajne delovne rutine nujen in potreben,« pojasnjuje mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih. »Med dopustom je treba, če je le mogoče, popolnoma odklopiti od službenih obveznosti, priporočljivo je zamenjati okolje, se sprostiti in nameniti čas aktivnostim, ki so za nas prijetne in sproščujoče. Seveda je danes pri tem v ospredju finančna situacija mnogo posameznikov in družin, ki si dodatnih izdatkov za dopust ne morejo privoščiti. Ampak dopust ne pomeni samo odpotovati nekam na morje ali v hribe. Gre za to, da izprežemo, čas, misli in energijo namenimo pomembnim ljudem okoli nas, družini in družinskim odnosom, prijateljem. Poleg tega je pomembno, da je vsaj del našega dopusta aktiven, kar pomeni, da več časa namenimo gibanju, predvsem če je naše delo pretežno sedeče. Gibanje je lahko delo na vrtu, sprehodi, ukvarjanje s športnimi aktivnostmi in podobno.«
Je čas za spremembo?
Same počitnice seveda ne bodo pregnale stresa v službi, ravno tako ne bodo pričarale ugodnega okolja, zato je pri spopadanju z različnimi pritiski ključen naš odziv nanje – le od tega je odvisno, kako bo stres vplival na nas. »Če se osredotočamo predvsem na blaženje čustvene napetosti v stresni situaciji, nam v tistem trenutku sicer odleže, vendar pa sam problem ostane. Veliko bolj učinkoviti so načini spoprijemanja, ki so usmerjeni na reševanje problema. Če se posameznik težko sprijazni z vrnitvijo v službo zaradi pritiskov, ki jih tam doživlja, in te pritiske zelo težko prenaša, potem je čas, da razmisli, ali lahko na delovnem mestu kaj spremeni, da bodo pritiski manjši, znosnejši. Ena od možnih rešitev je menjava službe,« še pove mag. Hudoklinova. Verjetno mnogim ni tuje sanjarjenje o večnih počitnicah in begu pred resničnostjo, a tudi pri tem se srečamo zgolj s kratkoročnim lajšanjem napetosti, ki dolgoročno pač ne vpliva na stresne okoliščine na delovnem mestu, opozori psihologinja: »Če se takšno razmišljanje pojavlja prepogosto oziroma če traja predolgo, potem pravzaprav prav nič ne olajša situacije, ampak naše negativno doživljanje stresnih okoliščin še poveča. Problemi ne izginejo, če se jim dlje izogibamo in bežimo od njih, lahko postanejo samo še večji. Resničnost je tukaj in zdaj, ne moremo se ji izogniti, ne moremo ji ubežati, lahko pa spremenimo razmišljanje, vedenje in doživljanje te resničnosti. Tako lahko tudi resničnost postane za nas znosnejša, sprejemljivejša.«
Morda je za tiste bolj obremenjene in celo zaskrbljene poletni oddih celo dobra priložnost, da temeljito premislijo, zakaj so njihovi delovniki neznosni oziroma zakaj službeno okolje zapuščajo nezadovoljni: nekaterih okoliščin se pač ne da spremeniti, na primer, izbire nadrejenih in delovnega časa, gotovo pa je mogoče na druge dejavnike, na primer odnose s sodelavci, morda delovne zadolžitve. »Če vemo, kaj nam na delovnem mestu povzroča težave, potem je prav, da najprej poskušamo vplivati na to, to spremeniti. Prav tako poskušamo spremeniti svoj način doživljanja tega problema in razmišljanje o njem. Pozitivno razmišljanje ugodno vpliva na vse vidike našega življenja, tudi na zadovoljstvo na delovnem mestu,« sklene mag. Hudoklinova.
