AIDS

V Sloveniji se ne bojimo HIV

Objavljeno 02. december 2011 08.41 | Posodobljeno 02. december 2011 12.03 | Piše: Ema Bubanj

V Sloveniji imajo oboleli odlične možnosti za zdravljenje, skrb vzbujajoč pa je podatek, da se tega virusa očitno ne bojimo več, zato se število okužb iz leta v leto povečuje.

Mineva 30 let od odkritja najbolj smrtonosne epidemije sodobnega časa.

Smrtnost zaradi aidsa je najnižja od leta 2005, poroča UNAids, od 1997. se je število okužb z virusom HIV namreč zmanjšalo kar 21 odstotkov. Odličen uspeh gre pripisati mnogo večji dostopnosti zdravljenja kljub gospodarski krizi: največji napredek je zdravstvo doseglo v podsaharski Afriki, kjer naj bi z ustreznimi ukrepi samo v zadnjem letu preprečili kar 700.000 smrti in kjer so s spremembami zakonov ter družbenih norm tudi občutno zajezili širjenje smrtonosnega virusa z ozaveščanjem o nevarnosti te sodobne epidemije. Poseben napredek je dosegla Namibija, kjer se zdravi kar devetdeset odstotkov obolelih za HIV, kondom pa odgovorno uporablja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva, še poroča organizacija, v prihodnjih letih pa naj bi bile številke še obetavnejše.

Še več preventive

Ministrstvo za zdravje bo v prihodnjih letih okrepilo preventivne programe in še intenzivneje spodbujalo prostovoljna in anonimna testiranja na okužbo s svetovanjem v skupinah z bolj tveganimi vedenji, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar je ključnega pomena za zgodnje prepoznavanje bolezni, pravočasno zdravljenje in oskrbo okuženih ter preprečevanje prenosa, poroča IVZ. Posebno pozornost pa bo z ozaveščanjem o spolnem in reproduktivnem zdravju namenilo mladostnikom, ki dandanes vstopajo v partnerske odnose mlajši in se tako tudi prej podajajo v spolno življenje, kar pa seveda povečuje tveganje prenosa nevarnih okužb.

Ne bojimo se smrti

Slovenija še vedno spada med države z nizko stopnjo incidence HIV: ob trideseti obletnici odkritja hude okužbe in petindvajsetletnici prvih primerov se pri nas lahko pohvalimo z odličnimi možnostmi zdravljenja, a kljub glasnim preventivnim programom se število obolelih povečuje. Podatki ministrstva za zdravje ob svetovnem dnevu boja proti virusu HIV in aidsu, ki ga vsako leto zaznamujemo 1. decembra, namreč kažejo, da se je pri nas v zadnjih letih bistveno povečalo število okužb: letos je bilo na Inštitut za varovanje zdravja RS prijavljenih že 49 novih primerov, 19 več kot v takem obdobju lani in 14 več kot v vsem prejšnjem letu. Zbolelo je 43 moških, od tega 33 istospolno usmerjenih, pet žensk, okužil pa se je tudi otrok matere z virusom HIV, med uživalci drog, ki si mamila injicirajo, ni bilo zabeleženih novih okužb. Kot je ocenil prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Slovenci očitno ne trepetamo več pred eno najsmrtonosnejših epidemij sodobnega časa: popustil je namreč strah pred umiranjem, kajti vemo, da je na voljo zdravilo, s katerim lahko okuženi živi dokaj normalno življenje in doživi celo dostojno starost. »Z zgodnjim odkrivanjem okužbe in ustreznim zdravljenjem se imunski sistem obnovi in lahko dolgoročno ohranjamo njegovo zadovoljivo delovanje, kar seveda omogoča kakovostnejše in tudi daljše življenje. Žal pa farmacevtska industrija še vedno ni odkrila zdravil, s katerimi bi lahko pozdravili okužbo s HIV ali aidsom,« opozarja Tomažič. Strah torej nikakor ne bi smel biti odveč, kajti cepiva, s katerim bi lahko preprečili nove okužbe ali upočasnili razvoj bolezni, ni; ko zbolimo, ni več poti nazaj, zdravila je treba jemati vse življenje in redno nadzorovati potek bolezni. V Sloveniji je trenutno obolelih in zdravljenih za virusom HIV okoli 380 ljudi, dejanska številka okuženih pa utegne biti še nekoliko višja. Najranljivejša skupina so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.

Le odgovorno je varno

Aids je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti: bolezen povzroči virus HIV, ki napade in uniči nekatere bele krvničke, pomembne za odpornost proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem. »Mine lahko kar nekaj tednov od časa, ko se je posameznik izpostavil virusu, do pojava prvih znakov okužbe. Bolniki imajo velikokrat vročino, lahko se potijo, bolijo jih mišice, težave imajo pri požiranju, imajo povečane bezgavke. Pogosto navajajo, da se slabo počutijo, imajo drisko, lahko se pojavijo rdečkasti izpuščaji in majhne ranice na koži, v ustih ali zadnjiku. V dveh do štirih tednih večina težav mine, okuženi pa je lahko celo nekaj let popolnoma brez simptomov,« pojasnjuje Tomažič, »vendar pri nezdravljenih bolnikih imunski sistem postopoma propada, zato so pri njih vse pogostejše okužbe in druga obolenja, ki jih zdravi ljudje lažje prebolijo ali pa se jim povsem ognejo.«

Okužba se lahko prenese prek spolnih odnosov brez zaščite, z onesnaženimi iglami ali drugimi instrumenti, s katerimi prebadamo kožo; prek matere lahko zboli tudi otrok med nosečnostjo, porodom ali dojenjem, od leta 1986, ko v Sloveniji pregledajo vsak odmerek darovane krvi in krvne plazme, pa ni bilo nobenega primera prenosa s transfuzijo; do tistega leta se je tako namreč okužilo 16 ljudi. Kakor koli že, z odgovornim ravnanjem se lahko bolezni uspešno izognemo, pravi Tomažič: »Pred aidsom se lahko zavarujemo z varnimi spolnimi odnosi, pri nestalnih partnerjih je najbolj priporočljiva uporaba kondoma. Ljudje, ki si injicirajo prepovedane droge, naj vedno uporabijo čisti pribor. Previdnost je potrebna tudi, če bi si radi prebodli uhlje ali druge dele telesa, pri tetoviranju ali akupunkturi, saj morajo biti instrumenti sterilizirani.«

Tistim, ki kljub glasnim opozorilom še naprej živijo tvegano, pa strokovnjaki s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana priporočajo redna testiranja, ki jih lahko opravijo tudi pri osebnem zdravniku, anonimno in ravno tako brezplačno testiranje pa je mogoče prav na kliniki, kjer ponudijo tudi svetovanje.

Deli s prijatelji