Bolezni srca in ožilja so namreč povezane z njenim nastajanjem, torej s poapnenjem žil, nalaganjem holesterola na njihove notranje stene. Tako nam je že lani polagal na srce Nusret Čobo, dr. med., direktor zdravstva družbe Sava Turizem, d. d. In če je ženska pred dejavniki tveganja zaščitena, vse dokler je v rodnem obdobju, se zadeve v menopavzi bistveno spremenijo. V rodnem obdobju namreč hormon estrogen preprečuje nalaganje maščob na stene in s tem razvoj bolezni. Moški te zaščite nimajo; razvoj bolezni srca in ožilja je zato pri njih linearen, pri ženskah eksponenten. Mnogo žensk uživa oralno kontracepcijo. Če jo zdravnik predpiše po 35. letu, mora oceniti tveganje za srčno-žilne bolezni. Zakaj? Ker estrogeni tudi v majhnih odmerkih zvišajo krvni tlak za nekaj mm Hg, hipertenzija pa se pojavi kar pri petih odstotkih uporabnic.
Trenutek streznitve
Ženske koronarne žile, žile, ki prehranjujejo srce, so ožje. Že manjša naplastitev je dovolj, da pomembneje vpliva na zmanjšan pretok krvi. Ženske se na stres tudi drugače odzivajo. Ko so moški v stresu, se jim poveča krvni pretok, žile se razširijo. Pri ženskah pa je ravno nasprotno. Žile se skrčijo, stisnejo pravzaprav, pretok se zmanjša. Žensko srce pod stresom bolj trpi. Bistveno vprašanje je, kaj lahko naredimo zase. Bolezni srca in ožilja ne nastanejo čez noč. Staranje arterij je individualni proces. Na nas pa vplivata tako življenjski slog kot genetika. Subklinična ateroskleroza je namreč bolezen, začetno dogajanje ateroskleroze, ki se najprej kaže v odebelitvi žilnih sten. Ko jo zaznamo, moramo nemudoma postati pozorni na uravnavanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja.
Življenje na novi poti
Preden se na arterijah pojavijo obloge, se vedno najprej odebelijo. Če si želimo (in zmoremo), lahko v tem trenutku začnemo na novo zarisovati svojo pot. A kako? Ko je Škot Robert Scales, dr. med., kardiolog na kliniki Mayo v ZDA, lani spomladi prišel v Slovenijo, je opozoril na eno najpomembnejših resnic: rekreacija je zdravilo. Dobesedno. Dušikov oksid je kemični glasnik, ki se sprosti iz arterij vsakič, ko se gibamo deset minut in več zdržema. Ljudje mislimo, da so mišice pripete le na kosti, a v svojih žilah jih kakopak ne vidimo. Vendar obstajajo. Rekreacija ravno te, v žilah, pripravi do tega, da se krčijo in sproščajo, s tem pa poganjajo ves promet, ki se pretaka na avtocestah telesa. Dovolijo potniku kisiku, da pride do svojega cilja. Namreč, ko se začnejo arterije starati, izgubijo elastičnost, postanejo toge. A lahko jih spet spravimo pogon. Kako? Zdaj je že jasno. Z miganjem. »Pacientom rad zelo preprosto povem: redna fizična aktivnost izboljša kakovost in poveča količino vaše krvi,« razloži Scales.
»Z večjim vnosom kisika v telo jo lahko bolj učinkovito transportirate po telesu. Če pa povečate še količino krvi, je bo tudi v srcu več. Glejte, srce je kot elastika. Če jo raztegneš, se krči. Če jo raztegneš še malo bolj, se tudi bolj skrči. Temu rečemo frank-starlingov zakon srca: venski priliv je enak arterijskemu iztisu. Posledica je upočasnitev srčnega ritma.« Osredotočeno dihanje vas lahko odreši marsikaterega napada panike in obiska pri zdravniku. Ko dihate globoko, se začne sproščati celotno telo. Vse tisto, kar pride s stresom, tj. povišan krvni tlak, pospešeno dihanje in povišan utrip, lahko umirite s povsem enostavnimi dihalnimi vajami. Vdih, izdih. Vdih, izdih.
Krvni tlak si je treba meriti vsak dan. Če je več dni višji od 140/90 (ali že tolikšen), je prav, da obiščemo zdravnika. Hipertenzija je tiha ubijalka, pušča težke posledice in zaradi nje lahko tudi umremo. Že pred leti so na evropskem kardiološkem kongresu predstavili formulo za zdravo srce. Preprosta je in še vedno velja. 035140530. Tako si jo razlagamo: 0 = prepoved kajenja, 3 = trikrat tedenska fizična aktivnost – po eno uro, 5 = pet obrokov na dan, 140 = zgornja meja krvnega tlaka, 5 = zgornja meja skupnega holesterola, 3 = zgornja meja holesterola LDL in O = telesna teža naj ne presega idealne. Sliši se preprosto.