Lani je v projektu PANGeA ob sodelovanju Inštituta za varovanje zdravja RS (zdaj Nacionalni inštitut za javno zdravje) in Aktiva prehranskih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije potekala analiza stanja prehrane v domovih za starejše, s katero smo ugotovili, da je to na splošno dobro, pravi Damjan Zelenik, inž. živilstva, vodja službe prehrane v Domu starejših Hrastnik in predsednik omenjenega aktiva. »Rezultati seveda kažejo tudi na težave, ki jih je treba reševati. Zahtevnost uporabnikov, torej njihove individualne potrebe in želje ter zdravstveno stanje, se predvsem v zadnjih letih povečuje, s tem pa tudi zahtevnost našega dela.« Ministrstvo za zdravje, pojasnjuje Zelenik, je leta 2008 izdalo Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane s praktikumom jedilnikov. »Priporočila opisujejo prehranske značilnosti starostnikov in poudarjajo pomen raznovrstnih in polnovrednih jedi za njihovo zdravje. V njih so tudi napotki za prehranjevanje pri raznih težavah (na primer z zobovjem, apetitom), ki so v starosti pogostejše. Ta priporočila smo v zadnjih letih nadgradili z novejšimi spoznanji, ki pravijo, da je treba v starosti zvišati vnos beljakovin. To je zelo pomembno, saj v praksi mnogokrat opažamo, da starostniki ne jedo samo enolično, temveč tudi beljakovinsko revno hrano.« Dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja ambulante za klinično prehrano na onkološkem inštitutu v Ljubljani, dodaja, da imamo poleg prehranskih priporočil tudi Priporočila za javno naročanje živil (izdana lani), Uredbo o zelenem javnem naročanju pa smo dobili že leta 2012; tako priporočila kot uredba spodbujajo kratke oskrbne verige in poudarjata pomen lokalne hrane.
|
Pri načrtovanju prehrane v domskem varstvu izhajamo iz zgoraj omenjenih priporočil, pravi Damjan Zelenik. »Zelo razveseljivo je, da hrano v domovih pripravljamo v lastnih kuhinjah in je ne dovažamo od drugod, kar pomeni, da je sveže pripravljena in postrežena. Namenjamo ji veliko pozornosti. Stanovalci imajo možnost sodelovati pri sestavi jedilnikov, saj so njihovi predstavniki vključeni v komisije za prehrano, najpogosteje pa se pogovorimo kar s stanovalci ali njihovimi svojci. Velja pa poudariti, da so prehranske službe v domovih zelo različne, mnogokrat precej kadrovsko podhranjene, zato kljub veliki zavzetosti zaposlenih včasih težko ugodimo prav vsaki individualni želji. Omejena so tudi finančna sredstva, namenjena prehranski oskrbi.«
Več ekološke hrane
Zdravnica Nada Rotovnik Kozjek meni, da bi bilo ekonomsko gledano v sistem prehranske oskrbe smiselno vključiti dietetike, ki se v Sloveniji že šolajo in so strokovno usposobljeni za kakovostno prehransko podporo vseh skupin prebivalstva. »Tako bi v vsakodnevno prakso lahko zelo učinkovito uvajali nova spoznanja.« Poleg uvajanja dietetikov ima v domovih za starejše ključno vlogo pred nekaj leti ustanovljen Aktiv prehranskih delavcev, pravi Zelenik, ki »pomeni korak v pravo smer. Sodelovanje z mnogimi priznanimi prehranskimi strokovnjaki in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, analiza stanja prehranske oskrbe v slovenskih domovih, vsakoletna strokovna srečanja in delavnice nedvomno omogočajo večjo strokovnost. Uvajanje lokalno pridelane hrane v slovenske domove za starejše že poteka, prav tako tudi ekološke, ki bi si je želeli še več. Glede količin sadja včasih slišimo celo očitke, da ga je preveč. Prehranske navade naših stanovalcev so namreč močno utrjene in jih včasih težko spreminjamo. Kljub temu sledimo smernicam zdravega prehranjevanja. Prednost dajemo živilom, ki ugodno vplivajo na organizem, izogibamo se uporabi začimbnih mešanic, nezdravih maščob, uporabljamo zdrave postopke pripravljanja obrokov. Vsi zaposleni v domski kuhinji so pogosto vključeni v usposabljanja za pripravo zdrave hrane, kuharji pa morajo pridobiti izobrazbo za dietnega kuharja.« Skrb za prehrano je v rokah vodij prehranskih služb. Za ljudi, ki potrebujejo posebno oskrbo, ti jedilnike načrtujejo skupaj z vodjo zdravstveno negovalne službe, pri čemer upoštevajo navodila zdravnika. »Vodje prehranskih služb si želimo, da bi bil naš status bolje urejen. Tako bi bila prehrana v domovih še bolj kakovostna,« pravi predsednik Aktiva prehranskih delavcev.
Kako (naj) se prehranjujejo? Za starejše je še posebno pomembno, pravi dr. Nada Rotovnik Kozjek, da jedo raznovrstno, kakovostno in beljakovinsko dovolj bogato hrano. »Način prehranjevanja je seveda treba prilagoditi njihovim prehranskim značilnostim in upoštevati tudi presnovne posebnosti, ki spremljajo staranje, in mnogokrat že pridružena kronična bolezenska stanja. Vse to je mogoče doseči tudi z nizkim finančnim vložkom in osnovnimi živili, ki jih lahko pridelamo kar sami. Nič slabega ni, če se starostniki izogibajo industrijsko predelani hrani in vsakodnevno uporabljajo cenejša osnovna živila, kot so jajca, krompir in mleko ter mlečni izdelki. Veliko lahko naredimo z neposrednim vključevanjem lokalnih proizvajalcev v prehransko oskrbo. Starostniki lahko tudi sodelujejo pri pridelavi hrane. Tako združimo koristno telesno dejavnost in lažjo dostopnost do hrane. Za dobro prehrano starostnika draga živila pravzaprav niso potrebna, potrebujemo predvsem znanje in sodelovanje v lokalnih skupnostih.« |